Zakon o upravnem postopku je zvezni zakon Združenih držav (ZDA), ki je bil sprejet leta 1946. Ta zakonodaja opisuje ravnanje s predpisi, ki jih sprejmejo zvezne agencije in oddelki. Vsebuje razdelke o odprtih sestankih, oblikovanju pravil in nalaganju sankcij.
Upravne agencije igrajo pomembno vlogo v ameriški družbi. Primeri takšnih subjektov so Uprava za hrano in zdravila, Ministrstvo za domovinsko varnost in Ministrstvo za finance. Takšnim agencijam in oddelkom so podeljena določena pooblastila in odgovornosti. Zakon o upravnem postopku, ki se nahaja pod naslovom 5 zakonika Združenih držav Amerike, deluje kot ustavno varovalo za te agencije in oddelke ter javnost.
V skladu z Zakonom o upravnem postopku so med navedenimi pravili tudi agencije, ki obstajajo v okviru drugih agencij. Zakon pa določa organe, za katere ne veljajo predpisi te zakonodaje. Sem spadajo kongres, zvezna sodišča in vojaške komisije.
Zakon o upravnem postopku podrobno opisuje, kako zvezni subjekti vodijo svoje postopke predpisov. Prav tako zahteva, da zvezne agencije dajo določene informacije na voljo javnosti v zveznem registru. Na primer, vsi organi, ki jih ureja Zakon o upravnem postopku, morajo navesti, od koga in na kakšen način lahko državljani pridobivajo informacije ter postavljajo zahteve in poizvedovanja. Te agencije morajo razkriti informacije o obrazcih agencij in kje jih je mogoče dobiti. Poleg tega morajo te agencije razkriti svoja pravila in politike ter vse spremembe, ki so jih naredili.
Agencija ali oddelek zaradi Zakona o upravnem postopku ne more samo objavljati pravil, ki so bila naključno izdelana po želji. Oblikovanje pravil mora slediti določenemu procesu. Ta postopek vključuje obveščanje javnosti o času, kraju in naravi postopkov oblikovanja predpisov. Razen v posebnih primerih morajo biti dovoljeni tudi roki za zainteresirane strani, da sodelujejo v postopku oblikovanja predpisov in se pritožijo na sprejete odločitve.
Zakon o upravnem postopku poskuša preprečiti, da bi zvezne agencije postale premočne ali sprejemale škodljive odločitve. To naredi tako, da zveznim sodiščem daje pooblastilo za pregled odločitev, ki jih sprejmejo agencije. Prav tako daje ljudem pravico, da zahtevajo, da sodišče preuči zahtevke o kršitvah proti njim s strani agencij ali agentov zveznih agencij. V takih primerih se lahko kot tožena stranka imenuje ZDA. Ta zakonodaja sodiščem odreka pravico do zavrnitve takšnih primerov samo na podlagi tega, da je pritožba proti ZDA.