Zloraba otrok je vprašanje, ki se pogosto sooča z odporom, ko je priznano kot pravno in družbeno vprašanje. Leta 1974 je vlada Združenih držav pripravila osnutek zakona, ki bi v celoti obravnaval to vprašanje. Zvezni zakon o preprečevanju in zdravljenju zlorabe otrok določa definicije zlorabe otrok. Zakon vzpostavlja tudi okvir za finančno pomoč posameznim državam in agencijam, da lahko razvijejo programe za zdravljenje in preprečevanje zlorabe otrok.
Vsebina Zakona o preprečevanju in zdravljenju zlorab otrok predstavlja osnovno ozadje problematike, ki izhaja iz vladnih raziskav in statistike. Dokument nato vsebuje strukturni oris, ki poudarja glavne cilje zakona: in sicer zdravljenje in preprečevanje zlorabe otrok. Zagotovljene so izčrpne definicije primarnih vrst zlorabe otrok – fizične zlorabe, spolne zlorabe, čustvene zlorabe in zanemarjanja – z razumevanjem, da lahko vsaka država ohrani svoje definicije. Osnovno področje uporabe zakona spodbuja zaščito vseh posameznikov, mlajših od 18 let, ki se soočajo s škodljivimi tveganji zaradi ravnanja oskrbnika. Kot tako se dejanje pogosto uporablja v zadevah družinskega prava.
Dve pomembni vladni organizaciji Združenih držav Amerike sta bili posledica zakona o preprečevanju in zdravljenju zlorabe otrok: Nacionalni center za zlorabo in zanemarjanje otrok Ministrstva za zdravje (NCCAN) in Nacionalna klirinška hiša za informacije o zlorabi in zanemarjanju otrok. NCCAN je odgovoren za upravljanje nepovratnih sredstev in financiranja ter usklajevanje programov. Slednja organizacija zbira podatke o raziskavah in daje informacije in nasvete javnosti v zvezi z zlorabo otrok.
Financiranje problematike zlorabe otrok po Zakonu o preprečevanju in zdravljenju zlorabe otrok zajema več navedenih ciljev. Denar je zagotovljen za usposabljanje za odkrivanje zlorab za ustrezne javne uslužbence, kot so vzgojitelji in socialni delavci, ter za programe zdravljenja otrok in skrbnikov, ki jih zadeva zadeva. Dotacije se razdelijo tudi za raziskovalne možnosti zlorabe otrok ter njenih vzrokov in učinkov. To finančno pomoč daje ameriška vlada vladam posameznih držav.
Zakon o preprečevanju in zdravljenju zlorabe otrok je od svojega nastanka doživel številne spremembe. Različica zakona o varnosti otrok in družin iz leta 2003 je nastala iz vrste klavzul in napredovanja prejšnjih zakonov, kot sta Zakon o preprečevanju zlorabe otrok, posvojitvi in družinskih storitvah iz leta 1988 in Zakon o preprečevanju zlorabe otrok iz leta 1989. Naknadne spremembe v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kot so spremembe zakona o mladoletniškem pravosodju in preprečevanju prestopništva iz leta 1990, so zakonu dodale programe skupnosti, ozaveščanje o kulturni občutljivosti, družinske premisleke brezdomcev, prepoznavanje nasilja v družini, zapuščene otroke in mladoletniško prestopništvo. Na splošno zakon o zdravljenju in preprečevanju zlorabe otrok krepi in ne narekuje državne zakone o vprašanjih zlorabe otrok.