Zakon o kreditnih karticah iz leta 2009 je javni zakon, ki ščiti ameriške državljane pred nepoštenimi cenami in pristojbinami za potrošniške kreditne kartice. Poleg te zaščite morajo izdajatelji kreditnih kartic upoštevati tudi jasna in enotna pravila, preden se lahko sprejmejo določeni ukrepi proti potrošniku ali preden se potrošniku zaračunajo dodatne stopnje in provizije. Predsednik Barack Obama je maja 2009 podpisal Zakon o kreditnih karticah iz leta 2009.
Uradno znan kot Zakon o odgovornosti, odgovornosti in razkritju kreditnih kartic iz leta 2009, kot zvezni zakon zakon preprečuje podjetjem za kreditne kartice, da nepravično zvišujejo obrestne mere imetnika kartice, prepoveduje retroaktivno zvišanje obrestnih mer, prisili podjetja za kreditne kartice, da v celoti razkrijejo pogoje na očeh. potrošnikom, kot tudi zahteva, da so razkritja napisana v jasnem jeziku, ki ga potrošniki razumejo. Zakon o kreditnih karticah iz leta 2009 je bil ustvarjen kot rezultat številnih pritožb potrošnikov, ki so bile usmerjene proti prejšnjim praksam izdajateljev kreditnih kartic pri zaračunavanju nepoštenih in pretiranih provizij, medtem ko so na izpiskih kreditnih kartic skrivali zmedena razkritja v drobnem tisku.
Zakon o kreditnih karticah iz leta 2009 tudi določa, da morajo izdajatelji kreditnih kartic imetnikom kartic dati najmanj 21 dni za plačilo rednih mesečnih računov po datumu pošiljanja določenega računa. V skladu s to novo zvezno bančno zakonodajo zamudnih stroškov ni mogoče oceniti za datume zapadlosti računov, ki padejo na vikende, niti ni mogoče izdati plačilnih rokov za opoldan. Pred uveljavitvijo Zakona o kreditnih karticah iz leta 2009 so bile takšne prakse, imenovane tudi pasti provizij, rutinski načini poslovanja z nekaterimi izdajatelji kreditnih kartic in so se izkazali za precej drage za potrošnike.
Poleg razumnejših praks v zvezi s stopnjami, obračunskimi obdobji in razkritji, Zakon o kreditnih karticah iz leta 2009 nadalje določa, da morajo izdajatelji kreditnih kartic pogodbe objaviti v polni javnosti. Natančneje, vsako ameriško podjetje za izdajo kreditnih kartic mora vzdrževati spletno spletno mesto, kjer so predstavljeni sporazumi o potrošniških kreditnih karticah za vsako vrsto računa, ki ga ponuja izdajatelj kreditnih kartic. Ta zvezni zakon pa se ne uporablja za ponovna pogajanja, o katerih se občasno dogovorijo izdajatelji kreditnih kartic in posamezni potrošniki.
Zakon o kreditnih karticah iz leta 2009 tudi ščiti mladoletne potrošnike pred sklepanjem pogodbenih pogodb z izdajatelji kreditnih kartic brez predhodne udeležbe odraslega sopodpisnika na vseh računih. Ljudje, mlajši od 21 let, morajo pred odobritvijo kredita opraviti tudi poseben postopek predhodnega pregleda, ki je jasno opredeljen z Zakonom o kreditnih karticah iz leta 2009. Predvsem študentje morajo predložiti starševsko dovoljenje, preden se lahko povečajo obstoječe kreditne linije, ki si jih delijo s starši študenta.