Zakon o kraji v trgovinah je pravno pravilo, ki ureja kazniva dejanja tatvine nad maloprodajnimi obrati. Ti zakoni se razlikujejo od kraja do kraja, prav tako tudi kazni, ki se uporabljajo, ko je oseba obsojena za kaznivo dejanje. Tatvine v trgovini se marsikje štejejo za manjše ali manjše vrste kaznivih dejanj in so lahko manj resne kazni kot druge vrste tatvin.
Oseba lahko krade tako, da si napolni žepe ali nogavice z maloprodajnimi predmeti, ki mu ne pripadajo. Nekateri odlagajo predmete v torbe ali torbice, drugi pa se v garderobi trgovine preoblečejo v oblačila, ki jim ne pripadajo, in jih nato oblečeni odidejo ven. Marsikje ni pomembno, kako oseba zapusti trgovino z ukradenim blagom in kateri predmet je ukradel. Če je vzel blago iz trgovine, se dejanje običajno imenuje tatvina. Vendar pa obstajajo kraji, ki temu kaznivemu dejanju ne rečejo kraje v trgovini, če oseba ne prikrije vsega, kar vzame iz trgovine.
Zanimivo je, da zakon o kraji v trgovini lahko zajema tudi predmete, za katere je oseba plačala. Na primer, če oseba zamenja ceno, da bi kupila artikel po nižji ceni, se to lahko šteje za krajo v trgovini. Oseba je lahko obtožena kraje v trgovini zaradi kraje nakupovalnih vozičkov ali goljufivega pridobivanja povračil. Marsikje je lahko oseba aretirana zaradi kraje v trgovini, tudi če dejansko ne zapusti trgovine s predmetom; to kaznivo dejanje lahko imenujemo naklep kraje v trgovini.
Tatvina v trgovini se marsikje šteje za manjši prekršek. V Združenih državah Amerike, na primer, pogosto velja za prekršek, ki je manj resna vrsta kaznivega dejanja. V Združenem kraljestvu se lahko imenuje kaznivo dejanje po povzetku, kar je drugo ime za manjšo vrsto kaznivega dejanja.
Ker se tatvina običajno šteje za manjše kaznivo dejanje, veliko ljudi zaradi tega ne gre v zapor. Lahko pa preživijo nekaj časa v zaporniški celici in čakajo na priložnost, da gredo pred sodnika ali sodnika. To je odvisno od tega, kje je oseba aretirana. Če je oseba obsojena zaradi kraje v trgovini, se lahko kaznuje z denarno kaznijo, družbenokoristnim delom ali celo pogojno zaporno kazen. Nekatere jurisdikcije imajo zakon o kraji v trgovinah, ki pomeni zapor le v resnih primerih ali kadar je oseba večkrat zagrešila isto kaznivo dejanje.
Pogosto imajo tisti, ki so obsojeni zaradi kršitve zakona o kraji v trgovinah, poleg kazni, ki jih uporablja sodišče, tudi kazensko dosje. To je lahko vir zadrege, če je oseba kdaj predmet preverjanja preteklosti. Morda pa mu to ne preprečuje, da bi dobil službo, saj se številni delodajalci manj ukvarjajo s prekrški kot s kaznivimi dejanji, ki so hujša kazniva dejanja, za katera so strožje kazni.