Zaimenski glagol je vrsta glagola, ki se lahko uporablja za označevanje dejanja, ki ga izvaja subjekt stavka na sebi. To pomeni, da sta v teh stavkih subjekt in predmet dejanja enaka. V angleščini je to običajno označeno z uporabo običajnega glagola in povratnega zaimka kot predmeta, kot je »sam«. Zaimkovni glagol v angleščini ne zahteva vedno predmeta, če je to mogoče implicitno, medtem ko drugi jeziki, kot je francoščina, zahtevajo predmet za slovnično natančnost.
Osnovna funkcija zaimenskega glagola, ki ga včasih imenujemo povratni glagol, je kazati, da nekaj ali nekdo izvaja dejanje na sebi. Preprost primer tega je v frazi, kot je “se je umil”, v kateri subjekt “on” izvaja dejanje in ga sprejema. Takšni glagoli so običajno prehodni, kar pomeni, da zahtevajo tako subjekt, ki je oseba ali stvar, ki izvaja dejanje, kot predmet, ki je cilj tega dejanja. Neprehodni glagoli, ki ne zahtevajo predmeta, kot sta “teči” ali “spati”, se običajno ne uporabljajo kot zaimenski glagol.
V angleščini uporabo zaimenskega glagola običajno spremlja predmet, ki je cilj tega glagola. To je storjeno, da bi se izognili zmedi v frazi, kot je »se je udaril«, v kateri označuje, da je dejanje refleksivno. Oblika samega glagola ni posebej posebna, da bi deloval kot zaimenski glagol, ampak namesto tega deluje normalno in povratni zaimek kot predmet ga naredi zaimenskega. Vendar pa obstajajo nekateri primeri, ko predmet ni potreben, vendar dejanje še vedno izvaja subjekt sam na sebi, v teh primerih je objekt impliciran z izjavo, na primer »ona misli« in ne »ona misli sebi.”
Zaimkovni glagol v drugih jezikih pa lahko zahteva predmet v vseh primerih, namesto da dopušča implicitni predmet. V francoščini, na primer, rabo zaimkovnega glagola vedno spremljata subjekt in predmet, ki imata oba enak spol in število, in označujeta, da je dejanje povratno. Izraz “tu te laves” je francosko za “umivaš se” in označuje tako osebo kot subjekt, “tu” in kot objekt “te”. Ti glagoli imajo pogosto posebna pravila v različnih romanskih jezikih, kot je uporaba klitike ali polbesede za označevanje predmetnega zaimka v španščini.