Zaimek je beseda, ki se uporablja kot mesto za samostalnik, samostalniško besedno zvezo ali drug zaimek. Zaimki se običajno uporabljajo v pisanju in govoru kot način za ohranjanje gladkega pretoka besed z zmanjšanjem večkratne uporabe celotne osebe ali predmetne besede.
Zaimki običajno pridejo za samostalnikom, ki ga nadomeščajo, kot v stavku:
Lily se mu je nasmehnila in ob tem so ji lasje padli pred obraz.
V nekem regionalnem govoru in manj formalnem pisanju je lahko zaimek pred samostalnikom, ki ga nadomešča, vendar je treba v tem primeru zelo jasno navesti, kateri samostalnik se nadomesti. Dialektični primer precedenčnega zaimka je:
Nasmehnila se mu je, Lily, medtem ko so ji lasje padali pred obraz.
Pomembno je omeniti, da njeni primeri v zgornjih primerih niso zaimki, zlasti posesivni zaimki. Namesto tega so posesivni pridevniki.
Obstaja veliko različnih vrst zaimkov, najpomembnejši pa so osebni, pokazni, relativni, vprašalni, nedoločni, intenzivni in povratni.
Osebni zaimek nadomešča določeno stvar ali osebo, ki je lahko subjekt ali predmet stavka. Osebni zaimek lahko označuje tudi posest. Uporaba osebnega predmetnega zaimka in osebnega predmetnega zaimka je ena od lekcij, ki se jih mora naučiti veliko ljudi, ko poskušajo govoriti slovnično, kot je tipično v situaciji Jaz/jaz. Beseda I se uporablja v situacijah, ko prvoosebni osebni zaimek nadomešča predmet stavka, medtem ko beseda jaz uporabljamo, ko prvoosebni osebni zaimek nadomesti predmet stavka.
Pogosta zmeda nastane, ko je druga oseba seznanjena s prvoosebnim zaimkom in govorci niso prepričani, ali naj uporabijo jaz ali jaz. Na primer: stavek Janez in jaz sva šla na vrt. je neslovnična, ker zaimek v tem primeru nadomešča predmet stavka — Janez in jaz sva šla na vrt, vrt ni šel k nama. Po drugi strani pa v stavku, kot je Natakar je dal hrano meni z Johnom. uporaba me je pravilna — v tem primeru je natakar subjekt stavka, hrana in besedna zveza Janez in jaz pa sta predmeta.
Za večino zaimkov, kot smo mi/nas, ljudje brez težav določijo, kdaj uporabiti objektivni in kdaj subjektivni padež – res bi bilo nenavadno slišati, da bi kdo rekel, da smo šli na vrt. Edini drugi primer, ki večini ljudi povzroča težave, je kdo/kdo, ki je bil večinoma rešen s sprejemanjem koga tako za subjektivne kot objektivne primere.
Poleg osebnih zaimkov se lahko zaimek uporablja za zamenjavo številnih drugih vrst samostalnikov. Ogledni zaimki, na primer, služijo za sklicevanje na samostalnike, ki so blizu ali daleč v prostoru ali času. Pokazni zaimki so to in to za bližnje samostalnike, in ono in tisti za oddaljene samostalnike.
Odnosni zaimki so besede kdo, kdo, kateri in tisti. Uporabljajo se za združevanje dveh različnih stavkov ali besednih zvez, kot v stavku Pisatelj, ki ima največ talenta, ni nujno tisti, ki je objavljen.
Vprašalni zaimki se uporabljajo za postavljanje vprašanj. Ti zaimki so kateri, kaj, kdo in kdo. Primer si lahko ogledate v stavku Kdo je vaš najljubši igralec?
Nedoločni zaimki so pogosto dejansko nedoločni pridevniki, razvrstitev pa je močno odvisna od tega, koga vprašate. Seznam nedoločnih zaimkov je precej dolg, a v bistvu gre za zaimke, ki se nanašajo na nespecifično stvar. Primer bi bil v stavku John je Glendi dal vse iz avta.
Intenzivni zaimki se uporabljajo za krepitev samostalnika ali zaimka, za katerim prihajajo. Intenzivni zaimki se v sodobnem pisanju ali govoru običajno ne uporabljajo, razen ob formalnih priložnostih in govorih. Primer intenzivnega zaimka je v stavku On sam je storil, kar je bilo potrebno.
Povratni zaimki se uporabljajo za izrecno sklicevanje na predmet stavka. To so besede, kot so on sam, ona sama, sama, sama ali jaz, kot se je v stavku Janez rad spominjal, pozneje se je vprašal, kje je šlo vse narobe.
Zaimki so pomemben del angleščine, saj pomagajo ohranjati tekoče stavke, ne da bi se zataknili v besednjakih. Pomembno pa si je zapomniti, da je zaimek uporaben le toliko, kolikor je enostavno slediti njegovemu izvornemu samostalniku. Izogibati se je treba stavkom z več predmeti in večkratni uporabi zaimkov, ki bi se lahko nanašali na katerega koli od predmetov – zaimki naj bi izboljšali razumevanje, ne pa ga odvračali.