Kaj je zadrževanje razlitja?

Zadrževanje razlitja je postopek, ki omogoča omejevanje materialov na omejenem območju, ko je prišlo do neke vrste razlitja ali prelivanja. Ta vrsta zadrževanja je razmeroma pogosta, ko gre za odplake, kemikalije ali olja in velja za varnostni ukrep, ki pomaga zmanjšati vpliv razlitja na okolje. V procesu zadrževanja razlitja se uporabljajo različne metode, odvisno od narave materiala, ki ga je treba vsebovati, in možnosti, da bi ta material negativno vplival na okolje, če bi mu dovolili pronicati v podtalnico ali bližnje reke.

V nekaterih primerih so določbe za zadrževanje razlitja del tekoče obdelave različnih vrst materialov. Na primer, zadrževalni sistem je lahko bistvena komponenta v kanalizacijskem sistemu občine. V tem primeru so v sistem vgrajena zadrževalna območja, ki omogočajo nadaljevanje predelave odpadkov tudi v primeru prekomernega dežja, ki grozi, da zamaši kanalizacijo in povzroči dodatno obremenitev obratov za predelavo vode, ki delujejo v celotnem sistemu. Prelivni kanali omogočajo zadrževanje odplak, dokler jih ni mogoče predelati, namesto da bi omogočili vnos materiala v lokalna vodna telesa ali pronicanje v tla, kar bi na koncu negativno vplivalo na lokalno ekološko ravnovesje.

Oprema za zadrževanje razlitja v sili je pogosta tudi pri ravnanju z mnogimi vrstami materialov. Na primer, napihljive zadrževalne enote se lahko hitro postavijo na svoje mesto, če se rezervoar ali druga naprava za shranjevanje, ki vsebuje naftne derivate, poči. Enote za zadrževanje zagotavljajo sredstvo za zbiranje proizvoda, ko uhaja iz počenega rezervoarja, kar učinkovito preprečuje, da bi olje prišlo v stik s tlemi ali lokalnimi vodnimi telesi. V tem scenariju uporaba enot za zadrževanje razlitja v sili ne le pomaga zaščititi okolje, ampak tudi olajša upravljanje zbiranja izdelka med fazo čiščenja.

Z leti so strategije, ki se uporabljajo pri zajezitvi razlitja, postajale vse bolj izpopolnjene. Številne metode, ki se danes uporabljajo, ne zahtevajo človeškega posredovanja, da bi sprožili prizadevanja za zadrževanje. Številne kanalizacijske sisteme na primer nenehno spremlja računalniška tehnologija, ki je programirana tako, da se odzove, ko ravni v kanalizacijskih kanalih dosežejo določeno raven, kar omogoča, da se začne proces zadrževanja, tudi ko sistem obvesti ljudi, ki so zadolženi za spremljanje celotnega delovanja. Zahvaljujoč tem inovacijam je zmožnost hitrega in uspešnega zadrževanja razlitja železniške proge, razlitja nafte in razlitja z nevarnimi kemikalijami večja kot kadar koli v preteklosti.