Zadnja medenica se običajno nanaša na kosti, ki sestavljajo zadnji del medenice. Včasih se lahko nanaša tudi na strukture ali tkiva, ki jih najdemo v teh kosteh ali so pritrjena na te kosti. Kosti, ki jih najdemo tukaj, vključujejo parne iliumske kosti medenice ter križnice in trtične kosti na dnu hrbtenice. Pomembni ligamenti vključujejo sakroiliakalne vezi, ki povezujejo križnico in ilium, ter sakrokokcigealne vezi, ki povezujejo križnico s trtico. Notranjost ali globoko do zadnje medenice je zadnja polovica krožnega prostora, znanega kot medenična votlina, ki vsebuje debelo črevo in danko. Zunanje ali površinsko od zadnje medenice so mišice zadnjega dela kolka, mišice, kot je gluteus maximus, ki povezujejo medenične kosti s stegnenično kostjo stegna in s tem premikajo noge.
Sestavljena iz treh parov kosti – iliuma, ischiuma in pubisa – je medenica struktura, ki absorbira težo zgornje polovice telesa, ko sedi ali stoji pokonci. Omogoča tudi gibanje spodnjega dela telesa, saj se na te kosti pritrdijo številne mišice nog, v njem pa je več organov prebavil, sečil in reproduktivnega trakta. Medenica je nepravilne oblike. Če gledamo s strani, se velik del ilie nahaja v zadnji polovici, prav tako kosti osnove hrbtenice.
Na najvišji točki zadnje medenice, ki se čuti na obeh straneh zadnjega dela kolka tik pod pasom, je iliakalni greben. To je najvišji del krilastega dela iliumske kosti in je kostni greben, ki ga občutimo, ko položimo roke na njene boke. Nagnjeno zadaj in rahlo navzdol od tod je nadaljevanje tega grebena, znanega kot posterior superior iliac spine.
Kjer se na sredini stikata dve iliumni kosti, sta dve otipljivi koščeni izboklini. To so rogovi križnice. Križnica je velika klinasta kost, ki se nahaja neposredno pod ledvenim delom hrbtenice in med ilio ter je odgovorna za prenos gibalnih sil med hrbtenico in spodnjim delom telesa.
Tik pod križnico je trtica ali repna kost, ki je sestavljena iz štirih ozkih, združenih vretenc. Kot ostanek tistega, kar je bil nekoč rep pri zgodnjih ljudeh, ni tako pomemben za gibanje kot druge strukture zadnjega dela medenice, vendar še vedno služi svojemu namenu. Kokciks deluje tako, da ohranja ravnotežje pri sedenju, nagnjenem nazaj, in je mesto pritrditve mišic medeničnega dna.