Razširljivi hiperbesedilni označevalni jezik (XHTML) je hiter način za sklicevanje na več jezikovnih priporočil, ki se pogosto uporabljajo v napravah, ki podpirajo internet, za ogled spletnih strani. Čeprav je poimenovan po svojem predhodniku, hiperbesedilnem označevalnem jeziku (HTML), dejansko temelji na razširljivem označevalnem jeziku (XML), ki je zelo selektiven del standardnega posplošenega označevalnega jezika (SGML). V bistvu so vsi potomci SGML. Medtem ko je HTML neposredna aplikacija SGML, je XHTML tisto, kar imenujemo imenski prostor ali nabor definicij za dokument XML, ki pomaga razbremeniti dvoumnost, ko se v kateri koli situaciji uporablja več kot en besednjak XML.
Jezik je nastal zaradi nekaj omejitev za HTML in raznolikega načina implementacije HTML. Približno v času, ko je HTML dosegel četrto različico, se je začela zmanjševati pravilna uporaba s strani mnogih tolmačev HTML, računalniških programov, ki razčlenjujejo dokumente HTML v oblikovano, vidno spletno stran. Ker so se pojavljale tudi mobilne naprave in druge platforme za spletno ogledovanje, je bila potrebna boljša rešitev. XML je veliko bolj stroga izvedba SGML nad HTML in v enem samem primeru je mogoče uporabiti različne imenske prostore XML. Tako je okoli leta 2000 konzorcij svetovnega spleta (W3C) pripravil osnutek in postavil XHTML kot eno od svojih priporočil za rešitev nekaterih od teh nastajajočih težav.
Za vse namene in namene XHTML na večino načinov posnema HTML, a ker prvi uporablja imenski prostor XML, ga lahko razčleni kateri koli tolmač XML, medtem ko je HTML omejen samo na tolmače HTML. XHTML je res HTML poustvarjen pod bolj omejevalno podmnožico XML SGML. Na ta način so lahko novejši jezik takoj razlagali obstoječi spletni brskalniki, hkrati pa je bil na voljo tudi za druge platforme. Pomembno je omeniti tudi upoštevanje razširljivega vidika poimenovanja XHTML. Ne ponuja le možnosti branja z več programi in platformami, ampak je tudi dodatno razširljiv, tako da omogoča uporabo drugih imenskih prostorov XML v svojih dokumentih.
Z zmožnostjo XHTML, da v dokument vključi druge imenske prostore XML, ga je mogoče razširiti na več načinov, da predstavi več kot le oblikovanje strani. Matematični označevalni jezik (MathML) je na primer mogoče vključiti v te dokumente za prikaz matematičnih formul in zapisov. Slike je mogoče vdelati tudi s pomočjo imenskega prostora razširljive vektorske grafike (SVG) v dokument te vrste. Kot tak je lahko XHTML vključen tudi v drug dokument XML.
Ker je XHTML v resnici samo HTML, izpopolnjen po pravilih XML, ponuja tri definicije vrste dokumenta (DTD), ki podvajajo definicije HTML različice štiri. DTD je podroben opis elementov označevalnega jezika, vključno s tem, kdaj, kje in kako ga je mogoče uporabiti, kot tudi morebitnih povezanih atributov. V poznejših različicah XHTML pa so bile vzpostavljene sheme XML, še en, bolj robusten način opisovanja dokumenta XML, ki so še dodatno razširile XHTML. Po drugi strani so bile razvite različne pomanjšane različice XHTML, ki jih je mogoče nato nadgraditi za posebne namene, od katerih se mnoge vrtijo okoli platform za mobilno računalništvo.