WiBro™, razvit v Južni Koreji, je vrsta brezžičnih širokopasovnih naprav, ki ponujajo dostop do interneta; naprave, ki lahko uporabljajo storitev, vključujejo osebne in namizne računalnike ter mobilne telefone, čeprav je bila zasnovana posebej za uporabo mobilnih telefonov. WiBro™ temelji na istem standardu IEEE 802.16 kot WiMax, vendar je bil zasnovan za ohranjanje povezljivosti na poti, sledenje sprejemniku pri hitrostih do 74 milj na uro (119 km/h). Širokopasovne naprave se uporabljajo predvsem v Koreji, vendar storitev uporabljajo tudi druge države, kot sta Italija in Brazilija.
Razvoj
Korejskim operaterjem fiksnih telefonov KT, SK Telecom in Hanaro Telecom je južnokorejska vlada leta 2006 podelila licence za komercialno zagotavljanje WiBro™. Po poročanju Asia Media News Daily je Korean Times poročal o napaki v začetnem navdušenju WiBro™, kot je objavljeno 31. avgusta 2005. Hanaro Telecom se je odpovedal licenci za WiBro™ zaradi skrbi, da se zahtevana znatna naložba ne bo povrnila, medtem ko naj bi SK Telecom prav tako ostajal. Samo KT je ostal navdušeno predan prizadevanju za uresničitev WiBro™. Na koncu sta storitev ponudila tako SK Telecom kot KT.
WiMax
WiMax, ki pomeni Worldwide Interoperability for Microwave Access, je trenutni standard brezžičnih širokopasovnih naprav v Združenih državah. Storitev ponuja brezžično internetno povezljivost na fiksnih razdaljah do 30 milj (48 km) od oddajne baze in mobilnim sprejemnikom z razdalje od tri do deset milj. Prvotno ni bil zasnovan tako, da bi deloval za sprejemnike na poti, zaradi česar je bila možnost WiBro™, vendar je tehnologija WiMax napredovala, da deluje tudi za mobilne sprejemnike. Medtem ko se južnokorejska tehnologija v ZDA ne uporablja običajno, je igrala vlogo pri razvoju internetnih storitev WiMax.
Tehnološko napredna država
Južna Koreja je ena najbolj povezanih držav na svetu, kjer je širokopasovni dostop do interneta razširjen prek DSL, kabelskega WiFi in WiBro™. Država je vodilna tudi na svetovnem trgu pri hitri komercializaciji mobilnih storitev 3G (tretja generacija), kot je CDMA3, hitrejša različica omrežja za večkratni dostop Code Division. Tako kot Združene države je tudi Južna Koreja ena redkih držav, ki uporablja mobilno omrežje CDMA bolj vidno kot bolj razširjen GSM (Globalni sistem za mobilne komunikacije). Južna Koreja se je s svojim velikim navdušenjem nad brezžično tehnologijo izkazala za trdno poligon za testiranje WiBro™ in odskočno desko za WiMax.