Poimenovana po ameriškem naravoslovcu in raziskovalcu Robertu Kennicottu, Megascops kennicottii je splošno znana kot zahodna škripasta sova in je zelo pogosta v mnogih delih zahodne Severne Amerike. Te sove bodo gnezdile in lovile v različnih podnebjih in na terenu, dokler je na voljo hrana. Nekoč sta zahodna in vzhodna vriskasta sova veljali za isto vrsto, danes pa veljata za dve različni vrsti.
Zahodnjaška sova ni tako velika kot mnoge druge vrste sov. Dolžina je lahko od 8 do 11 palcev (20.3 do 28 cm), z razponom kril do 24 palcev (61 cm). Samice so običajno večje od vrste in lahko tehtajo približno 9 unč (255 gramov).
Ploski obraz te sove in svetlo rumene oči so obkroženi s črnimi krogi, njen ukrivljen kljun pa je običajno črn ali temno siv. Zahodnjaška sova ima okroglo glavo s čopki na ušesih. Ko se dvignejo, se držijo naravnost navzgor in spominjajo na mačja ušesa.
Čeprav je večina teh sov sivih ali sivkasto rjavih, so nekatere sorte rdečkasto rjave. Siva sorta zahodne škripajoče sove, za katero se zdi, da najraje gnezdi v trdem lesu, ima spodnjo stran svetlejše barve z navpičnimi progami in oznakami, običajno na spodnjem delu trebuha. Zdi se, da ima rdečkasto rjava ali rjava sorta raje območja, kjer je borovcev v izobilju in so običajno koncentrirani v delih Aljaske in Kanade.
Pri gnezdenju lahko te sove skoraj vedno najdemo v drevesnih votlinah. Te votline so običajno bodisi naravne kotanje ali domovi, ki so jih zapustile druge živali, kot so detli. Včasih pa najdemo zahodne sove, ki gnezdijo v hlevih, pečinah ali gnezdilnicah.
Med paritveno sezono bo samec zahodnjaške sove poklical samico in ona bo poklicala nazaj. Ko se bosta dovolj približala, si bosta nabirala in čistila perje ter si grizla kljune. Znanstveniki verjamejo, da bodo te vrste ptic ostale skupaj vse življenje, vendar je znano, da si vzamejo drugega partnerja, če ena izgine ali je ubita.
Samica zahodnjaške sove bo v gnezdo odložila dve do pet belih jajčec. Nekateri dokazi kažejo, da bolj na severu je par, več jajčec bo samica odložila. Jajca odlagajo dan ali dva narazen, samica pa se prične valiti že po odložitvi prvega. V tem času običajno sama inkubira jajca, dokler se ne izvalijo. Samec svoj čas agresivno brani, lovi in prinaša hrano samici.
Po nekaj manj kot mesecu dni se pojavijo bele ali sive sovice. Ko odrastejo, njihovo svetlo perje postopoma nadomesti odraslo perje ptic. Proge in oznake se bodo tudi postopoma začele pojavljati, ko se starajo. Iz gnezda se odpravijo približno mesec dni po izvalitvi, vendar bosta oba starša še vedno skrbela do šest tednov dlje. Po tem času so običajno prepuščeni sami sebi, da najdejo hrano.
Kot vse sove je tudi zahodna vriskasta sova nočni lovec, ki običajno začne tik po sončnem zahodu in se vrne v svoje zatočišče pred sončnim vzhodom. Zaradi svojega ostrega vida ponoči in skoraj brezšumnega leta lahko te sove zlahka opazijo plen in ga hitro ugrabijo. Te sove običajno vzamejo vse, kar je na voljo, odvisno od letnega časa in območja. Običajna hrana vključuje miši, veverice, majhne ptice, velike žuželke in celo rake.
Na območjih, kjer se njihovi habitati prekrivajo, kot sta Kolorado in Teksas, je lahko precej težko ločiti zahodne škripajoče sove od vzhodne škripajoče sove. Poleg območij, ki jih zasedajo, jih je mogoče prepoznati po barvi kljuna, klicu in parjenju. Vzhodna sova ima zelenkast ali rumenkast kljun in izrazit klic. Namesto niza ostrih žvižgov in piskanj, kot je njegov bratranec na zahodu, običajno izpusti en dolg, rekoč vpit. Namesto da bi klicali, bodo samci vzhodne vrisne sove med sezono parjenja skakali in plesali za samice.