Kaj je waldorfska solata?

Waldorfska solata je slana solata iz jabolk, zelene in orehov, prelitih z majonezo. Ta ikonična solata je na voljo v restavracijah po vsem svetu, zlahka pa jo lahko pripravite tudi doma. Nekateri kuharji, ki skrbijo za zdravje, uporabljajo jogurt namesto majoneze za nekoliko manj maščobno različico waldorfske solate, čeprav puristi vztrajajo, da je majoneza kralj, ko gre za waldorfsko solato.

Ta solata je dobila ime po hotelu, v katerem so jo prvič postregli leta 1894. Hotel Waldorf je bil prestižni hotel v New Yorku, znan po svoji kuhinji, številne druge jedi, vključno z jajci Benedict, pa včasih pripisujejo kuharjem v Waldorfu. Sodobni obiskovalci New Yorka poznajo Waldorf kot “hotel Waldorf-Astoria”, po imenu, ki ga je dobil v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Prvotna waldorfska solata je vključevala samo jabolka in zeleno, prelito z majonezo. Datum uvedbe oreščkov je težko izslediti, vendar so oreščki od takrat postali sestavni del solate. Nekateri kuharji dodajo tudi suho sadje, običajno rozine, in solato postrežejo na posteljici iz zelene solate.

Običajno so jabolka, ki se uporabljajo v waldorfski solati, rdeča, čeprav imajo nekateri raje bolj hrustljavo zeleno kožo, kot je Granny Smiths. Kožo vedno pustimo, jabolka pa narežemo na julienne, tako da ima vsak kos droben košček kože. Zeleno lahko julieniziramo ali preprosto narežemo na majhne koščke, odvisno od okusa kuharja, orehe pa običajno pred dodajanjem zmesi natrgamo na koščke. Nekateri kuharji čez sadno mešanico stisnejo tudi limonin sok, da jabolka in zelena ne porjavijo, preden dodajo majonezo in poper po okusu.

Waldorfsko solato običajno postrežemo ohlajeno, tako zaradi varnosti hrane kot tudi zato, ker je solata bolj osvežilna, ko je hladna. Je klasična uvrstitev na poletne solate, saj ljudje v vročem vremenu pogosto uživajo v hladnih, hrustljavih solatah. Waldorfska solata lahko poleg predjeda postreže tudi kot lahko kosilo ali popoldanski prigrizek, saj je zaradi bogate kombinacije sestavin lahko precej nasitna.

Splošno pravilo je, da waldorfsko solato ne kuhate več kot nekaj ur pred zaužitjem, da se ohladi, ne da bi se sestavine zmehčale in zmočile. Če waldorfsko solato peljete na prireditev za lonec, je dobro zaprositi za prostor v hladilniku za solato, da jo lahko vzamete ven v zadnjem trenutku, saj waldorfska solata pri sobni temperaturi ni zelo privlačna.