Mnogi jeziki vsebujejo vzročni glas. Vzročniki so sredstva za izražanje pojava, v katerem predmetna beseda deluje na kasnejšo besedo ali besedno zvezo in tako povzroči spremembo stanja slednje. Splošneje povedano, vzročnik – običajno besedna dejanja – označuje, da je nekaj spremenilo nekaj drugega. Ta sprememba se lahko odraža na različne slovnične načine, vključno z dodajanjem črk akcijskim besedam, spreminjanjem črk znotraj besed ali vključevanjem dodatnih besed.
Da se v jezikoslovju pojavi vzročno stanje, morajo obstajati dokazi o vzročno-posledični zvezi. Z drugimi besedami, subjekt fraze ali ideje je moral povzročiti dejanje, dogodek ali spremembo bitja. Zato se mora povzročitelj zgoditi, preden se spremeni oseba, stvar ali dogodek, na katerega deluje. Poleg tega mora obstajati razumna predpostavka, da do zadnjega dejanja ali spremembe ne bi prišlo brez prisotnosti vzročnega subjekta. Na primer, če »povzdignejo dvižni most«, lahko bralec verjetno sklepa, da dvižni most ne bi bil v dvignjenem stanju, če ne bi bilo dejanj »njih«.
Za izražanje vzročnikov se uporabljajo različne slovnične metode. V mnogih jezikih se na začetek ali konec besede dodajo dodatne črke. Na primer, klasični jezik indoarijskega izvora je naredil besede vzročne tako, da je na konec besede priložil črki “a” in “y”. Te metode so običajno znane kot morfološki povzročitelji.
Slovnice drugih jezikov uporabljajo pomožne glagole, ki so cele besede, ki dopolnjujejo drugo besedo dejanja. Angleško besedo “had” je mogoče uporabiti na ta način: “She so him him dead.” Te vrste lahko imenujemo perifrastični povzročitelji.
Leksikalni vzročniki pa spreminjajo določene črke ali simbole znotraj akcijske besede – ali uporabljajo drugo obliko besede -, da ustvarijo vzročnost. Razmislite o besedah, ki opredeljujejo dejanje premikanja navzgor. V angleščini bi lahko bila beseda »rise«, medtem ko bi bila v japonščini agaru. Beseda je v obeh jezikih spremenjena, da odraža, da subjekt ustvarja predmet za premikanje navzgor. V angleščini je beseda spremenjena v “raise”, v japonščini pa beseda postane ageru.
Različne vzročne oblike lahko kažejo na naravo vzročno-posledične povezave. Izbira vzročne besede lahko sklepa, ali je dejanje storjeno z namenom ali po naključju. Poleg tega lahko izbira besede kaže tudi na pripravljenost prizadetega predmeta ali osebe, da se ukrepa. Ko se v stavku uporablja angleški glagol »made«, pogosto nakazuje namerno, neprostovoljno dejanje, na primer v »Nasil sem ga k zdravniku«.