Kaj je vzmetni aktuator?

Vzmetni aktuator je vzmetna stikalna naprava, ki se uporablja za električno aktiviranje ali krmiljenje sekundarnih naprav v avtomatiziranih ali ročnih sistemih. Te naprave, znane tudi kot vzmetno končno stikalo, so običajno sestavljene iz gibljive, z vzmetjo obremenjene mehanske roke različnih izvedb in dolžin. Roka je prek povezave povezana z nizom električnih kontaktov, skozi katere je speljan ustrezen krmilni krog. Ko se roka premakne, aktivira kontakte, ki bodisi režejo ali aktivirajo krmilno vezje. Vzmetni aktuator se običajno uporablja kot detektor mej in varnostna naprava na gibljivih napravah, kot so drsna vrata, žerjavi in ​​deli strojev.

Večina gibljivih strojev deluje v okviru jasno določenih, določenih parametrov glede na obseg gibanja, katerega so sposobni. To velja tako za avtomatizirane kot za ročno vodene sisteme. Dober primer tega so avtomatska vrata in mostni žerjavi. Vrata bodo drsela po svojih tirnicah, dokler ne dosežejo konca svojega potovanja, nakar se mora pogonski motor izklopiti. Mostni žerjav bo prav tako potoval po svojih tirnicah, dokler ne doseže konca, kjer se bo ustavil.

V vseh teh situacijah bo konec varne vožnje za napravo v večini primerov označen z mejnim senzorjem, kot je vzmetni aktuator. To je vrsta stikala, ki ima štrlečo vzmetno ročico, ki aktivira notranji električni kontakt. Vrata bodo na primer opremljena z dvema aktuatorjema, po enega na obeh koncih svojega potovalnega območja, skozi katerega bo potekal krmilni krog motorjev vrat. Ko se vrata odprejo, potujejo do konca tirnice, kjer plošča ali palica, nameščena na vratih, potisne vzmetno ročico aktuatorja proti njenemu notranjemu vzmetnemu pritisku in s tem izklopi motor vrat. To preklapljanje tudi signalizira krmilniku vrat, da obrne smer motorja, ko so vrata naslednjič aktivirana.

Številni tipi vzmetnih aktuatorjev imajo dvosmerno delovanje z dvema sklopoma notranjih kontaktov. To omogoča, da se aktuator odzove na gibanje naprave v obe smeri njene vožnje. Vzmetni aktuator omogoča, da avtomatizirani sistemi, kot so varnostna vrata, delujejo varno, ne da bi bil operater fizično prisoten, da bi preveril, ali je prekomerno gibanje. V primeru ročnih sistemov, kot je na primer mostni žerjav, se meje običajno uporabljajo kot varnostni mehanizmi, ki zagotavljajo, da upravljavci strojev ne presežejo obratovalnih omejitev.