Materialna konsolidacija je postopek, v katerem stečajno sodišče odredi, da se obveznosti in premoženje dolžnikov, ki so v tesnem razmerju, združijo skupaj in obravnavajo kot en subjekt. To se naredi, ko imata dolžnika zapleteno pravno razmerje in se oba premikata po stečajnem sodišču. Lahko pospeši postopek obračunavanja z upniki, lahko pa ima tudi nekatera tveganja za upnike in včasih se mu ljudje lahko upirajo.
V klasičnem primeru vsebinske konsolidacije bi lahko propadli dve ali več hčerinskih družb matične družbe. Njihove finance so lahko tesno prepletene, kar se vidi v primerih, ko eno podjetje dobavlja drugo ali ko isto osebje nadzoruje obe podjetji in ju ne drži jasno ločeno. Včasih upniki sami zabrišejo meje med podjetji, s katerimi poslujejo, in to lahko oteži določitev, katero podjetje dolguje kakšen denar in komu.
Pri pregledu zadev lahko sodnik na stečajnem sodišču ugotovi, da je materialna konsolidacija najboljša možnost. Obveznosti obeh družb so katalogizirane in združene, tako kot vsa razpoložljiva sredstva. Upnikom se zagotovi odškodnina glede na vrsto dolga. Dolg morda ni vedno mogoče v celoti odplačati, kot se vidi, ko podjetja nimajo dovolj sredstev za pokritje dolga. Najprej bodo poplačani upniki višjega ranga, nato pa manjše obveznosti.
Obstaja možnost materialne konsolidacije, ki bi jo nekateri upniki lahko izgubili. Prepletena sredstva morajo kriti obveznosti za obe družbi. Upniki, ki bi morda prejeli večji odstotek svojega denarja, morajo deliti z več upniki in zaradi tega morda ne bodo prejeli celotnega plačila. Sodniki morajo to vprašanje upoštevati, ko se odločajo, ali bodo sredstva in obveznosti dveh podjetij združili. Razmišlja se tudi o tem, ali podjetja zahtevajo stečajno zaščito za reorganizacijo ali dejansko likvidirajo.
Če je v zadevi možnost vsebinske konsolidacije, je ljudem morda dana možnost, da komentirajo, kar jim omogoča, da o pomislekih razpravljajo s sodnikom. Ljudje, ki spremljajo postopke, običajno pozorno spremljajo poteze, kot je konsolidacija, saj lahko zagotovi pomembne informacije o tem, kako in kdaj bo zadeva rešena. Če je podjetje odmevno, se o njem lahko razpravlja v osrednjih medijih, pa tudi v finančnih novicah in ga pregledajo analitiki, ki jih primer zanima.