Pridevniki so del govora, ki lahko obstaja ali pa tudi ne obstaja v jeziku in se na nek način uporablja za spreminjanje pomena samostalnika. Angleščina pogosto uporablja pridevnike, da bi natančneje opisala samostalnike. Pridevnike v angleščini je mogoče organizirati v številne diskretne skupine in obstaja posebno zaporedje, ki jim te skupine sledijo v stavkih, ki je znano kot vrstni red pridevnikov.
Vrstni red pridevnikov je ena tistih stvari v jeziku, ki jih domači govorci redko priznajo, ki podzavestno asimilirajo pravila in poskrbijo, da njihovi stavki uporabljajo pravilen vrstni red pridevnikov, ne da bi o tem sploh razmišljali. Pravzaprav, če bi vprašali večino govorcev angleškega jezika, kakšen je vrstni red pridevnikov, vam ne bi mogli povedati – če pa bi jim predstavili sezname pridevnikov in jim naročili, naj pridevnike razvrstijo pred samostalnikom, zlahka bi to naredili. Vrstni red pridevnikov je ena od stvari, ki bi se jih morali naučiti tistim, ki niso materni govorci angleščine, da bi njihova angleščina zvenela naravno za ušesa domačih govorcev. Nepravilno urejeni pridevniki dajejo stavku »napačen« občutek, ki ga domači govorci takoj zaznajo.
Natančne kategorije, v katere spadajo pridevniki, niso zapisane v kamnu, različni slovnični viri pa vključujejo več ali manj skupin kot drugi. Večina jih ima vsaj šest različnih skupin, ki se uporabljajo v vrstnem redu pridevnikov, zaporedje pa je običajno enako.
Neposredno pred samostalnikom je tisto, kar včasih imenujemo besedni pridevniki ali namenski pridevniki. To so pridevniki, ki neposredno opisujejo, za kaj se samostalnik uporablja, ali pomagajo pri tvorbi zapletenega samostalnika. Primer tega bi lahko bil dirkalnik, kjer je dirkaški namenski pridevnik.
Pred namenskim pridevnikom je po potrebi materialni opis samostalnika. Ta pridevnik pove, iz česa je sestavljen samostalnik, na primer jekleni dirkalnik. Pred snovnim pridevnikom je lokacijski pridevnik, ki pove, od kod izvira samostalnik, kot v italijanskem dirkalniku.
Pred lokacijo pride barva, kot v rdečem dirkalniku. Preden je barva oblika, kot v elegantnem dirkalniku. Pred obliko pride opis starosti, kot pri novem dirkalniku. Pred starostjo je velikost, kot v majhnem dirkalniku. Na samem začetku samostalniške besedne zveze so kateri koli mnenjski pridevniki, na primer lep ali najboljši, ki opisujejo samostalnik z uporabo subjektivnih izrazov.
Večina teh skupin pridevnikov se zelo natančno ujema v vrstni red pridevnikov samostalniške fraze in če jih postavite v napačen vrstni red, bo stavek zvenel napačno. Na primer, če opišemo naš dirkalnik kot čudovit eleganten italijanski dirkalnik, vrstni red pridevnikov ustreza zgoraj obravnavanim pravilom in vse zveni v redu. Če bi ga po drugi strani opisali kot italijanski eleganten dirkalnik lepega avtomobila, je vse narobe in stavek ne uspe. Po drugi strani pa so lahko nekatere skupine v nekaterih okoliščinah občasno zamenljive, vendar je to dovolj redko, da ne gre za vprašanje vrstnega reda pridevnikov – in je običajno posledica posebnega idiomatskega izraza.