Volilna zakonodaja je širok krovni pojem, ki zajema vladne predpise, ki vključujejo volitve javnih uslužbencev. Vključuje vse od pravil, ki urejajo način zbiranja sredstev političnih kandidatov, pa vse do pravil vodenja volitev za širšo javnost. Glasovanje se v večini jurisdikcij šteje za temeljno pravico, zato ustavno pravo pogosto pride v poštev, ko zakon nalaga zahteve za kandidiranje za javno funkcijo ali glasovanje na volitvah.
Eno od področij volilnega prava so pravila, ki urejajo sposobnost kandidata, da zbere denar za kandidiranje za javno funkcijo. Obstaja veliko splošno veljavnih omejitev, vključno z omejitvami posameznih prispevkov in razkritjem prispevkov. Vendar so ti zakoni običajno podvrženi strogemu ustavnemu nadzoru zaradi dejstva, da so kakršne koli omejitve zbiranja denarja za kampanjo že po definiciji ovire pri kandidiranju za javno funkcijo. Na splošno veljajo razumne omejitve v interesu zagotavljanja poštenosti za vse stranke v volilnem procesu.
Obstajajo še druge skupne zahteve za udeležbo na glasovnici, ki so jih na splošno potrdila sodišča v jurisdikcijah po vsem svetu. Na primer, večina jurisdikcij zahteva, da kandidat pridobi določeno število podpisov privržencev, da se pojavi na volilnem lističu. Utemeljitev za takšno zahtevo je podati razumne dokaze, da bo kandidat lahko pridobil dovolj podpore, da bo ustrezen na volitvah, s čimer bo upravičil mesto na glasovanju. Druge omejitve pri kandidiranju za javne funkcije – kot je pristojbina za udeležbo na glasovnici – pa so bile v mnogih jurisdikcijah neustavne.
Volilna zakonodaja zajema tudi predpise o glasovanju. Podobno kot je zahteva, da je treba plačati pristojbino za kandidiranje na javni funkciji, na splošno neustavna, tako da je bila prisila državljanov, da plačajo volilno takso, da bi lahko glasovali, na splošno veljala enako. Poleg tega je bila zahteva po pismenosti volivca neustavna v nekaterih jurisdikcijah, ki so poskušale uvesti takšno zahtevo. Pravila volilne zakonodaje v zvezi z volilno pravico, ki se običajno spoštujejo, so zakoni, ki omogočajo nemoten volilni postopek, kot je zahteva, da vsak volilni okraj glasuje samo na določenem mestu v okrožju.
Volilna goljufija je posebno kaznivo dejanje volilnega prava, ki vključuje poskus goljufivega vplivanja na izid volitev. Goljufijo lahko zagreši katera koli stranka z neposrednim ali posrednim vplivom na rezultate. Na primer, oseba, ki namerno odda več glasov pod lažnimi imeni, in druga, ki ustrahuje druge ljudi, da bi glasovali na določen način, bi lahko bila kazensko odgovorna za volilno goljufijo kljub temeljni razliki v načinu vpliva.