Vojaški bataljon je srednje velika vojaška enota, ki ji običajno poveljuje častnik po činu polkovnika. Odvisno od posamezne vojske lahko bataljon sestavlja od nekaj sto do več kot tisoč vojakov, ki so sami organizirani v številne manjše enote. Več bataljonov pa sestavljajo večje enote, kot so polki in divizije. Bataljoni veljajo za najmanjše enote v vojski, ki lahko delujejo samostojno, brez večje podpore.
Različne značilne podrobnosti bataljona se med nacionalnimi vojskami razlikujejo. Obstajajo lahko razlike v skupni sestavi, častniškim činih in komplementu ter prisotnosti in številu podpornih enot. V Kanadi je na primer tipičen bataljon rezervna enota z največ 200 vojaki. Za primerjavo, bataljon ameriške vojske šteje kar 1,200 vojakov, organiziranih v kar pet ali več čet.
Skupno v skoraj vsaki vojski pa je dejstvo, da je vojaški bataljon zelo osredotočen na obseg. Tankovski bataljon na primer skoraj vedno sestavljajo samo tankovske in podporne čete. Pehotni bataljoni so za primerjavo običajno omejeni le na pehoto in sorodne enote. Vojaški bataljon ima običajno eno četo, določeno za svoj štab, ali četo štaba, v kateri se nahaja poveljniški odsek bataljona in razširja ukaze.
Osebje glavnega podjetja na splošno vključuje različne višje uradnike. Dodatek lahko vključuje uradnika za komunikacije, zdravnika, uradnika za logistiko, uradnika za javne zadeve, uradnika generalnega pravobranilca (JAG) in drugo. V štabne čete spadajo tudi naborniki in podčastniki kot v rednih četah.
V vojski Združenih držav in mnogih drugih obstaja vrsta nebojnih bataljonov, katerih naloge so bolj osredotočene na številna podporna področja, ki so bistvena za nemoteno delovanje celotne vojske. Sem spadajo enote, namenjene novačenju, zdravstveni oskrbi, podpori garnizonov in baz ter drugim posebnim nalogam. Tem operacijam so posvečene številne brigade, ki jih sestavljajo številni bataljoni. Zlasti bataljoni za novačenje vključujejo tudi velik delež civilnega osebja.
Druge pogoste vrste bojnih vojaških bataljonov vključujejo med drugim terensko topništvo, zračno obrambo, zračno desanto, posebne sile in mehanizirano pehoto. Vsak od teh bataljonov ima drugačen cilj in sestavo. Zaradi te specializacije se lahko metode usposabljanja zelo razlikujejo in vodijo do tega, da imajo posamezni bataljoni edinstven značaj in celotno razporeditev svojih enot.
Obstaja veliko vojaških bataljonov, ki so si skozi zgodovino pridobili slavo in slavo. Morda eden najbolj opaznih je tako imenovani »Izgubljeni bataljon prve svetovne vojne«. Devet čet iz 77. pehotne divizije Združenih držav je oktobra 1918 po večji ofenzivi puščalo za nemškimi linijami v nemškem gozdu Argonne in utrpelo katastrofalne izgube, preden so jih rešili.
Od približno 575 vojakov, ki so ostali izpostavljeni, jih je preživelo manj kot 200, da bi jih rešili. Olajšanje je prišlo šele po skoraj tednu dni izolacije in težkih nemških napadov. Junaštvo Izgubljenega bataljona in njegovega poveljnika majorja Charlesa Whittleseyja je bilo predmet številnih dokumentarnih knjig in istoimenskega filma, ki so ga leta 2001 izdelali v Združenih državah.