Vodna para je plinasta oblika vode, ki prežema zemeljsko atmosfero. Ta vlažen plin vpliva na Zemljo tako, da spremeni splošno podnebje na svetu. Hidrološki cikel dokazuje, kako voda postane para. Ta cikel dokumentira spremembo vode iz plinastega v tekoče v trdno stanje.
Večina Zemlje je pokrita z oceansko vodo. Ko sonce udari na površino oceana, voda izhlapi navzgor in ustvari vodno paro. Ta para tvori oblake in možne nevihte. Vodna para kondenzira iz deževnih nevihtnih oblakov in tvori vodne kapljice, ki padajo na zemeljske oblike. Hlapi se lahko tudi pretirano ohladijo v ozračju, kar ustvarja točo, led ali sneg.
Ta para je bistvena sestavina za ustvarjanje padavin na suhih območjih. Rastline in živali ne bi mogle preživeti brez oskrbe z vodo z neba, ki bi polnila jezera in reke za porabo. Puščavska območja z malo ali brez dežja so dober primer, kako bi izgledal svet, če vodna para ne bi prispevala k padavinam.
Hlapi ustvarijo vlažen in lepljiv učinek, ki se čuti v vročih dneh. Tropska podnebja, kot so tista blizu zemeljskega ekvatorja, imajo stalno tople dneve. Sončna toplota črpa več vlage iz bližnjega oceana, tvori več vodne pare in povzroča prekomerno vlažnost v tej regiji.
Prekomerna vodna para ali visoka vlažnost lahko povzroči, da se oseba počuti, kot da ne more dihati. Pri visoki vlažnosti so molekule vode v zraku bolj strnjene skupaj. Posledično lahko oseba občuti težo vlažnega zraka v primerjavi s podnebjem suhega zraka. Ljudje, ki živijo v območjih z visoko vlažnostjo, običajno uporabljajo klimatske naprave, da odstranijo vlažne vodne kapljice in ohladijo nastali suh zrak.
Mnogi ljudje doma uporabljajo vodno paro v obliki naprave, imenovane vlažilec zraka. Ta naprava ustvarja paro za vlaženje suhega zraka v prostoru ali domu. Težave z dihanjem se lahko pojavijo pri ljudeh z že obstoječimi težavami s pljuči, koža pa lahko zlahka poči ob doslednem suhem zraku, zlasti v zimskih mesecih. Vlažilci zraka so koristni tudi pri boju proti prehladu, saj lajšajo kašljanje, ki se lahko pojavijo.
Študije so pokazale, da vodna para prispeva k globalnemu segrevanju. Domneva se, da vlažen zrak tvori odejo po zemeljski površini in preprečuje, da bi toplota uhajala v vesolje. Posledično bo svet morda postal še toplejši. Prekomerna atmosferska toplota lahko povzroči več izhlapevanja, kar poslabša problem globalnega segrevanja z nadaljnjim kopičenjem vodne pare.