To je vodilni odstavek. To je prvi odstavek eseja, članka ali knjige. Vodilni odstavek vsebuje bistvene informacije o članku ali eseju in kavelj, ki ohranja zanimanje bralcev. Izjemno pomembno je, da je pravilno; sicer bodo bralce peljali drugam.
Glavni odstavek primarne funkcije članka je pritegniti bralce. To pomeni, da mora pritegniti bralce tako, da jim sporoči, o čem govori članek, hkrati pa jim ne pove vsega, kar morajo vedeti. Ko bo bralec vzbudil zanimanje, bo nadaljeval z branjem do konca dela.
Odstavek mora biti kratek in natančen ter mora vsebovati aktivne stavke. Takšne odstavke je najbolje pripraviti tako, da razmislimo o tem, kaj, kje, kdaj, zakaj in kako članka. Pisatelj skuša tudi izpostaviti konflikt v članku, saj je konflikt oziroma vidik tisti, ki izzove odziv. Svinec mora biti dobavljen tudi v telesu izdelka.
Glavni odstavki eseja zahtevajo nekoliko drugačne informacije od tistih v člankih. Vodja eseja mora neposredno obravnavati vprašanje in pokazati razumevanje vprašanja. Nato pojasnjuje kot odgovora, sprejetega v eseju, pot, po kateri je bila ta ubrana, in osnovni oris odgovora na vprašanje. Nobene od teh informacij ni treba podrobno ali poglobljeno razložiti; to bo storjeno kasneje v eseju. Vodilni odstavek eseja naj bo napisan zadnji, po zaključku.
Izraz “glavni odstavek” je našel pot tudi v romane in poglavja. Čeprav je v poglavju manj pomembna, je tudi ena od kljuk, ki prepričajo bralce, da kupijo ali si izposodijo knjigo. Bralci bodo pogosto pogledali dva ali tri dele knjige, ko se odločajo za nakup ali ne: opis, prvo stran in pri nekaterih tudi zadnjo stran.
Ključni element vodilnega odstavka katere koli knjige ali članka je prva vrstica. To velja zlasti za leposlovje, kjer prvi odstavek ne pojasnjuje celotne zgodbe. Klasične prve vrstice vključujejo “Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina je nesrečna na svoj način” Leva Tolstoja v “Ani Karenini”. Drug primer je Dodie Smith “To pišem sedeči v kuhinjskem koritu” v “I Capture the Castle”. Prva vrstica je prvi korak v odličnem prvem odstavku.
Naučiti se napisati dober glavni odstavek zahteva prakso in dobre pisne sposobnosti. Najboljši prvi odstavek le redko pride na misel takoj. Pisci se pogosto vrnejo nazaj, ko končajo preostanek dela, da delajo na prvi vrstici in prvem odstavku. To je zato, ker urejanje naravno izboljša tok in omogoča umu, da gradi na tistem, kar je že tam, pa tudi zato, ker pisec, ko je končan, bolje razume del kot preden je napisan.