Vodikov selenid, H2Se, je anorganski kemični plin pri sobni temperaturi, ki ima škodljiv vonj, ki spominja na razpad ali gnila jajca, kot je vodikov sulfid, s katerim je tesno povezan. Plin je brezbarven in vnetljiv ter lahko povzroči akutno poškodbo pljuč, poškodbe oči in smrt ob izpostavljenosti, čeprav v ZDA od leta 2011 niso poročali o človeških smrtnih žrtvah. To je verjetno posledica dejstva, da je težji od zraka, tako da se potopi na tla prostora, ob stiku s sluznicami pa hitro oksidira v rdeči selen. Rdeči selen je trden alotrop kovinskega selena, ki ima veliko nižjo stopnjo strupenosti.
Kadar se vodikov sulfid ob stiku z notranjimi površinami kože pri ljudeh spremeni v trdno snov, je za izpostavljenost ravnem rdečega selena 6,700 miligramov na 1/10 kilograma telesne teže, da bi dosegli 50-odstotno smrtnost pri testiranju na živalih, kar je veliko višja stopnja tolerance kot za H2Se. Etanol ima 7,000 mg na 1/10 kilograma telesne teže izpostavljenosti za 50-odstotno stopnjo smrtnosti, kar je enakovredna stopnja tveganja. To uvršča rdeči selen v razred, ki se po trenutnih kemijskih standardih šteje za nestrupenega in je nekoliko bolj praktično delo z vodikovim selenidom v industrijskih procesih.
Centri za nadzor bolezni (CDC) v ZDA pa so ocenili, da je stopnja toksičnosti plina vodikovega selenida v izvirni obliki neposredno nevarnost za življenje in zdravje (IDLH) le dva dela na milijon. V testih na morskih prašičkih, ki so bili dve uri izpostavljeni stopnjam 1.8 delcev na milijon, je poginilo 12.5 % preskusnih živali in ta odstotek je narasel na 25 % poginov pri štirih urah izpostavljenosti 2.1 delcev na milijon. Meja dovoljene izpostavljenosti (PEL) vodikovemu selenidu v ZDA je po Upravi za varnost in zdravje pri delu (OSHA) določena na 0.05 delov na milijon.
Ker je vodikov selenid topen v vodi, so določene tudi mejne vrednosti izpostavljenosti za nenamerni vnos v zaloge pitne vode. V ZDA je to varno mejo določila Agencija za varstvo okolja (EPA) na 0.01 miligrama na liter vode. V evropskih državah, kot je Nemčija, veljajo, da so meje varne izpostavljenosti še nižje, in sicer 0.008 miligrama na liter vode.
Kljub tem pomanjkljivostim je vodikov selenid pomemben industrijski plin. Služi kot industrijska kislina ali oksidant v industriji kovin in polprevodnikov. Ker je plin lahko zelo eksploziven, ko je izpostavljen zraku ali celo oddaljeni iskri, ki lahko povzroči povratni udarec v izvorno posodo, se jeklenka vodikovega selenida za shranjevanje plina vzdržuje pri manj kot eni atmosferi tlaka, da se zmanjša možnost uhajanja plina. Kot industrijska kemikalija se običajno dobavlja v koncentracijah 99.99 % čistosti z elementi v sledovih vodikovega sulfida in drugih plinov, kot sta dušik in metan. Posode za shranjevanje so izdelane iz jekla, ojačanega z ogljikom, in so zasnovane tako, da zadržijo plin za predviden rok uporabnosti 18 mesecev, preden predstavljajo kakršno koli tveganje razgradnje.