Video na zahtevo (VOD) je metoda za prikaz pretočnih videoposnetkov. Pretočni videoposnetki se gledajo, ko so na voljo, podobno kot na radiu in televiziji. Pri VOD je video izpeljan iz glavnega strežnika ali omrežja in gledan na televizijskem ali računalniškem zaslonu.
VOD uporabniku omogoča naročanje digitalno prenesenih filmov, pa tudi ogled vadbenih videoposnetkov iz udobja doma. Poleg tega se lahko uporablja pri videokonferencah, saj videokonference običajno sestavljajo izboljšane predstavitve z video posnetki. VOD se lahko uporablja tudi za pošiljanje in ogled video posnetkov na mobilnih telefonih in drugih brezžičnih pripomočkih.
Z VOD lahko preprosto pretakate vsebino z ogledom videoposnetka, ko se prenaša. Hkrati se lahko uporabnik odloči, da počaka na ogled videoposnetka, dokler ni v celoti prenesen. Tako kot videorekorder ali DVD predvajalnik tudi ta tehnologija ponuja številne možnosti po prenosu videoposnetka. Uporabnik lahko na primer izbere začasno ustavitev, predvajanje, previjanje naprej ali nazaj. Uporabnik lahko tudi preskoči na različne prizore.
Za pospešitev pretočnih zmogljivosti VOD bo morda potrebna večja pasovna širina omrežja. Zato je pri uporabi takšnih storitev najbolje imeti kabelski modem ali digitalno naročniško linijo (DSL). Te povezave omogočajo hitrejšo in zanesljivejšo povezavo, kar ima za posledico učinkovitejši odziv strežnika.
VOD se je prvič pojavil okoli leta 1990, ko je debitiral v Hongkongu. Vendar so ga leta 2000 ukinili zaradi nezrelosti tehnologije in visoke cene, ki jo je nosila. Danes je v Združenih državah široko na voljo pri ponudnikih kabelskih storitev, ki uporabljajo veliko pasovno širino navzdol. S to tehnologijo lahko na zahtevo dostopate do filmov in priljubljenih televizijskih oddaj. Pravzaprav so kabelski naročniki prek VOD sposobni začasno zaustaviti, hitro previjati naprej in previjati kabelske televizijske oddaje.