Vocalis je znano ime za tiroaritenoidno mišico, mišico grla ali glasovno škatlo v grlu. Oblikovana kot majhen trak, je seznanjena mišica, ki vodoravno razteza grlo od spredaj do zadaj kot par vzporednih strun, ki prečkajo zvočno luknjo na kitari. Vokalis se nahaja takoj na obeh straneh in poteka vzporedno z dvema dodatnima strunama tkiva: glasilkami. Bolj primerno znane kot glasilke, te vibrirajoče dolžine membrane sestavljajo ali sestavljajo vokali, da pomagajo drugim mišicam grla pri ustvarjanju govora.
Nahaja se v delu grla, ki ga obdaja ščitnični hrustanec – bolj znan kot Adamovo jabolko – vokalis izvira na svojem sprednjem koncu na ščitničnem hrustancu. Ta hrustanec je oblikovan podobno kot čeljustna kost nad njim, le v manjšem obsegu. Ovija sprednjo in stransko stran grla in tvori nekakšno zaščitno steno. Drobna vokalna mišica se pritrdi na kateri koli kot ščitničnega hrustanca vzdolž vokalnih gub približno na sredini grla.
Od tod glasnica poteka nazaj in rahlo navzven čez grlo, da se pritrdi na sprednji del parnega hrustanca v obliki roga, znanega kot aritenoidni hrustanec. Tu se pritrdijo tudi glasilke. Ko se vokalna mišica skrči, se tako kot vse skeletne mišice skrajša, pri čemer potegne aritenoidni hrustanec spredaj ali naprej in omogoči, da se glasilke zrahljajo. Podobno so nekatera nižja vlakna te mišice poravnana s tistimi v vokalnih gubah in jih potegnejo navzdol in skupaj, kar povzroči dejanje, znano kot adukcija glasilk. Te prispevajo tudi k debelini vokalnih gub.
Sposobnost vokalisa, da aducira glasilke ter spremeni njihovo tesnost in debelino, pomeni, da delovanje te mišice spremeni višino in ton govora. Preizkusi aktivnosti v mišicah grla pri določenih govornih vzorcih so pokazali, da je na primer vokal aktiven, ko se glas osebe dvigne na koncu stavka, kot je pri vprašanju. Spremeni višino govora tako, da spremeni napetost vokalnih gub, zaradi česar te popuščajo, ko mišica potegne naprej aritenoidni hrustanec. To posledično vpliva na hitrost, s katero glasilke vibrirajo, ko se zrak potiska skoznje na poti iz pljuč proti ustjem, in je hitrost tresljajev vokalnih gub tista, ki določa višino glasu.