Nedovoljeno poseganje v poroto je kaznivo dejanje, za katero so značilni poskusi vplivanja na člane porote z drugimi sredstvi kot z dokazi in argumenti, predstavljenimi na sodišču. Tudi sami porotniki so lahko obtoženi, če sodelujejo pri posegih v žirijo in tega ne prijavijo. Posledica nedovoljenega posega porote je lahko napačna sodba ali napačno sojenje, kar je drago za pravni sistem in odloži pravosodje v obravnavanem primeru.
Ljudje lahko poskušajo vplivati na porotnike na številne načine. Sem spadajo podkupnine, grožnje in nepooblaščene komunikacije. Nenavadna situacija je tista, ko se odvetniki, ki sodelujejo v zadevi, pogovarjajo o zadevi v prisotnosti porotnika, ne da bi vedeli, da je porotnik prisoten. Prirejanje porotnikov lahko prihaja od odvetnikov, tožencev, tožnikov in javnosti, ki se zanima za primer. Na primer, če družinski član nekoga, obtoženega morilskih rastlin, na sodišču zapiše, da je obtoženec nedolžen, je to poseg porote.
Sodišča uporabljajo več metod za zmanjšanje tveganja nedovoljenega poseganja porotnika. Porotniki morajo nositi identifikacijske značke, da ljudje vedo, da ne smejo govoriti o primeru okoli sebe. Poleg tega so lahko porotniki med sojenjem zaseženi, če obstaja pomislek, da se bo težko izogniti vplivu. Porotnikom je prav tako odsvetovano, da bi se med sojenjem pogovarjali med seboj o zadevi, sodni izvršitelj pa je zadolžen, da pazi na poroto in opazi kakršno koli nenavadno dejavnost, ki vključuje porotnike.
Če se na porotnika obrne nekdo, ki poskuša sodelovati pri nedovoljenem posegu v porotnika ali ima razlog za domnevo, da je pri nedovoljenem posegu vpleten drug porotnik, je treba to prijaviti. Poročila se predložijo sodnemu izvršitelju, ki stopi v stik s sodnikom, da razpravlja o zadevi. Porotniki morajo prav tako posredovati vsa gradiva, ki so jim bila poslana, da bi vplivali na mnenje, kot so zapiski, glasovna pošta in podkupnine.
Nedovoljeno poseganje v porotnika je velika skrb za pravni sistem. Cilj sojenja je ljudem zagotoviti pošteno, pošteno in popolno zaslišanje z poroto, ki odloča o zadevi na podlagi informacij, predstavljenih na sodišču. Če se porotniki posegajo in se to ne odkrije pravočasno, bo to vplivalo na sodbo, kar bi lahko povzročilo sodno zmoto. Kazni za poseg porote se razlikujejo glede na posebnosti prekrška.