Vlakni sklep se nanaša na artikulacijo med dvema ali več kostmi v človeškem telesu. Za razliko od sinovialnih ali gibljivih sklepov, kot sta rama ali koleno, vlaknasti sklepi dopuščajo malo ali nič gibanja med kostmi. Vlaknasti sklep, ki je sestavljen iz žilavega vezivnega tkiva, kot je vrsta ligamentov in kit, vsebuje večinoma kolagen, ki povezuje kosti. Primeri vlaknastih sklepov, od katerih so tri vrste, vključujejo stičišča med kostmi lobanje ali lobanje, tiste med vzporednimi dolgimi kostmi v spodnjem delu noge ter tiste med zobmi in čeljustnimi kostmi.
Vrsta vlaknastega sklepa, ki ga najdemo v lobanji – edini sklep te vrste v telesu – je znan kot šiv. To so dolgi, nazobčani sklepi, ki spominjajo na razpoke v pločniku, ki povezujejo ukrivljene kosti lobanje: čelne, temenske, temporalne in okcipitalne kosti. Ob rojstvu so med kostmi na šivih majhne vrzeli, ki omogočajo zelo rahlo razširitev in krčenje, ko lobanja prevzame svojo obliko.
Ko se lobanja razvije, se v prvih mesecih življenja te vrzeli zaprejo in sklepi postanejo sinartrodialni, kar pomeni, da ne dopuščajo gibanja, razen rahle elastičnosti. Posebna vlakna, ki vežejo kosti lobanje, so znana kot Sharpeyjeva vlakna. Ti niso linearni, ampak so križani, da omogočajo zelo majhno prilagodljivost v več smereh.
Druga vrsta vlaknastega sklepa je sindezmoza, tip sklepa, ki ga najdemo med golenico in fibulo v golenici, pa tudi med polmerom v podlakti in karpalnimi kostmi v zapestju. Golenica in fibula sta dolgi kosti, ki ležita drug ob drugem. Sindezmozo najdemo tam, kjer se distalna ali spodnja konca golenice in fibule srečata nad gležnjem in se imenuje inferiorna tibiofibularna artikulacija. Na zapestju je sindezmoza radiokarpalni sklep, kjer se kost dolgega polmera v roki sreča z združenimi, nepravilno oblikovanimi zapestnimi kostmi na dnu roke. Oba sklepa omogočata le manjše gibanje in ju povezuje močna vez med kostmi, imenovana medkostni ligament.
Tretja vrsta vlaknastega sklepa je gomfoza, druga vrsta sklepa, ki se nahaja samo na enem mestu v telesu. Gomfoze so sklepi, ki pritrjujejo zobe s svojimi koreninami bodisi na maksilarno kost v zgornji vrsti bodisi na čeljust v spodnji vrsti. Parodontalni ligamenti držijo zobe na svojem mestu ob svojih čeljustnih kosteh v vtičnicah, imenovanih alveole. Ti ligamenti so zelo majhni in ne dovoljujejo nobenega resničnega gibanja – le postopno premikanje, ki ga povzroči nošenje naramnic ali držala.