Vladno strateško načrtovanje je vrsta načrtovanja, ki ga izvajajo vladne agencije za pripravo na prihodnje potrebe in vprašanja. Čeprav se je nekaj strateškega načrtovanja v vladi dogajalo že tisočletja, je v zadnjih letih postalo bolj formalizirano. Poleg tega so nekatere vlade, ki so priznale vrednost strateškega načrtovanja, pooblastile načrte vseh ali skoraj vseh vladnih agencij in oddelkov. Skratka, vladno strateško načrtovanje je mogoče opredeliti kot identifikacijo in načrt za doseganje dolgoročnega cilja ali niza ciljev za javno dobro.
Na splošno se strateški načrt začne z dvema glavnima izjavama, izjavo o poslanstvu in izjavo o viziji. Čeprav sta si ti dve izjavi zelo podobni, se tudi nekoliko razlikujeta v svojem pristopu. Po definiciji izjava o poslanstvu pojasnjuje razlog za obstoj organizacije. Izjava o viziji je usmerjena v prihodnost in pojasnjuje, kako je mogoče doseči izjavo o poslanstvu. Na primer, organizacija javnih del ima lahko za izjavo o poslanstvu varovanje in zadovoljevanje prevoznih potreb, njena izjava o viziji pa lahko vključuje posebnosti, kot so alternativni viri prevoza ali bolj popolno infrastrukturno omrežje.
Analiza potreb je še en pomemben korak v vladnem strateškem načrtovanju. To pomaga ugotoviti, kakšne so trenutne potrebe, hkrati pa gleda naprej, kakšne so lahko prihodnje potrebe. Lokalne in nacionalne vlade menijo, da so analize potreb v pomoč pri določanju, kje je najbolje uporabiti ustrezne vire. Na primer, če lokalna uprava vidi potencial rasti v določenem delu mesta, lahko nameni več sredstev za izboljšanje teh delov, da se pripravi na to rast. To je nenatančna znanost, zato morajo biti načrti takšnih potreb dovolj prilagodljivi, da se lahko spremenijo.
Tesno povezan z analizo potreb pri vladnem strateškem načrtovanju je razvoj niza ciljev. Ti cilji so na splošno usklajeni, da pomagajo pri reševanju težav, odkritih ali dokumentiranih med analizo potreb. Na primer, če analiza potreb pokaže potrebo po več ulicah ali izboljšanih ulicah, se to lahko vključi v cilje, običajno v razdelku, rezerviranem za kapitalske izboljšave. Ti cilji lahko prihajajo tudi s časovnimi razporedi, vendar vsa vladna strateška načrtovanja ne bodo vključevala določenih časovnih okvirov.
Na vsakem koraku bo postopek nadzoroval kakšen nadzorni organ, kot je mestni svet ali zakonodaja. Ko so cilji odobreni, je naslednji korak priprava akcijskega načrta. To pomeni identificirati ključne ljudi in opredeliti njihove odgovornosti v procesu. Lahko se pripravi proračun, po potrebi pa tudi morebitno financiranje. Za projekte je mogoče najeti ali posvetovati tudi zunanje izvajalce.