Tako kot se politična vlada nanaša na skupino uradnikov, ki predsedujejo državljanom, se vlada v jezikoslovju nanaša na to, kako določena beseda predseduje in spreminja druge besede. V večini okoliščin se pojem zaslovne vlade še posebej nanaša na to, kako so določene besede odvisne od glagola v stavku, da se določi njihova vloga v stavku. Vlada je v nekaterih jezikih bolj vidno načelo. Te ideje preučujejo teoretični jezikoslovci, ki razvijajo razlage za slovnično strukturo in pomene.
Na splošno se primeri nanašajo na spremembe, ki določajo slovnično vlogo besede ali besedne zveze v stavku. Te spremembe so del pregibnega jezika, ker so besede spremenjene tako, da izražajo različne dejavnike, kot so sprememba časa, števila in spola. Številne oblike padežne vlade so oblike sklanjanja, kar je izraz, ki se na splošno nanaša, ko se spremenijo naslednje slovnične kategorije besed: samostalniki, členki, pridevniki in zaimki.
Padežna vlada se posebej nanaša na način, kako lahko glagol vpliva na besede, ki so neposredno povezane z njim. Na primer, v angleščini sta besedi, na katere glagol najbolj vpliva, subjekt in neposredni objekt oziroma besedi “actor” in “acted on”. Ker je določanje vlog teh besed v glavnem odvisno od besednega reda in ne od strukturnih sprememb v angleščini, vlada primera ni glavna sestavina angleškega jezikoslovja. Izjema se lahko pojavi v primeru zaimkov, kjer se struktura besede spremeni v skladu z razmerjem z glagolom. Zaimki imajo različne oblike kot subjekti ali neposredni predmeti, kot sta »on« in »on«.
Na vlado primerov vpliva več različnih specifičnih primerov. Vpliv, ki ga imata glagol in neposredni predmet drug na drugega, je znan kot tožilni primer. Lokativni primeri se po drugi strani nanašajo na besede in besedne zveze, ki lahko spremenijo strukturo ali pomen glede na lokacijo. V mnogih jezikih so na primer nekateri končnici dodani besedam, ki označujejo spremembo lokacije ali smeri: na primer alativ. Na splošno je dodajanje črk na začetek ali končnica besede eden najpogostejših izrazov vladanja velikih črk, tako kot spreminjanje določenih črk v besedi ali uporaba popolnoma druge besedne oblike.
Vladni odnos lahko vpliva tudi na glagol. Uporaba vladnih pravil lahko daje glagolu več različnih pomenov, odvisno od vrste besedne zveze, s katero je združen. Ta učinek odraža koncept, znan kot preobremenitev, kjer si lahko dve funkciji računalniškega programiranja delita ime, vendar imata različne splošne naloge in omejitve.