Ljudje, ki živijo s kronično hudo bolečino, včasih dobijo predpisana narkotična zdravila. Njihovi zdravniki, običajno specialisti za obvladovanje bolečin, ki se zavedajo, da lahko narkotiki povzročijo odvisnost, od teh bolnikov zahtevajo, da podpišejo sporazum o obvladovanju bolečin, ki se včasih imenuje sporazum o zdravljenju bolečin ali pogodba. Dogovor je natisnjen na kos papirja, ki natančno navaja, kaj se pričakuje od pacienta, ko je pod oskrbo svojega zdravnika in jemlje te recepte. Od pacienta, ki soglaša s podpisom obrazca, se pričakuje, da se bo držal seznama pravil, povezanih z uporabo narkotikov. Ta seznam lahko vključuje dogovor o preiskavi urina na zahtevo zdravnika.
Običajno sporazum o obvladovanju bolečine pravi, da pacient ne more prejeti receptov za narkotična zdravila od nobenega drugega zdravnika. Od pacienta se pričakuje, da bo ta nevarna zdravila shranil na varnem mestu, recepte pa bo izpolnjeval v eni lekarni. Dogovor tudi navaja, da zdravnik ne bo napisal nadomestnega recepta za tistega, ki je ukraden, razen če pacient predloži veljavno policijsko poročilo, ki opisuje krajo, in zdravnik ne bo napisal novega recepta za tistega, ki se prijavi kot izgubljen.
Sporazum o obvladovanju bolečine bi lahko od pacienta zahteval tudi, da se vzdrži uživanja alkohola ali jemanja prepovedanih drog brez zdravnikovega soglasja. Po dogovoru je pacient odgovoren za spremljanje svojih zdravil in datumov njihovega polnjenja, da mu ne zmanjka in ne pride v stanje odtegnitve. Pacient se tudi pisno strinja, da svojih zdravil ne bo delil z drugimi ljudmi. Sporazum običajno določa tudi različne pogoje, pod katerimi lahko zdravnik odpove pogodbo, običajno zaradi neskladnosti s pogoji pogodbe.
Nekateri zdravniki in bolniki cenijo formalnost sporazuma o obvladovanju bolečin, drugi pa ne. Tak dokument je zapis pričakovanj in komunikacijsko sredstvo. Obe strani – zdravnik in pacient – se zavedata, kaj se od pacienta pričakuje, in ne pušča prostora za nesporazume, ker so pravila zapisana pisno. Pacient obdrži kopijo za svojo evidenco, zdravnik pa obdrži kopijo, ki jo je podpisal bolnik. Nekateri zdravniki pa v svojih praksah ne uporabljajo sporazuma o obvladovanju bolečin, ker menijo, da postavlja nepotreben zid med njimi in njihovimi bolniki z bolečino, kar ovira odprto komunikacijo. Nekateri bolniki in zdravniki tudi ne marajo sporazuma o obvladovanju bolečin, ker menijo, da spodbuja vzdušje suma med dvema stranema, ki bi morali sodelovati v bolnikovo korist. Nekateri ljudje ne marajo tovrstnih sporazumov, ker jih vidijo zgolj kot način, da zdravniki omejijo odgovornost in preprečijo, da bi bili v nasprotju z vladnimi predpisi.