Postopek, ki se uporablja za zamrzovanje genitalnih bradavic, se imenuje krioterapija. Ta postopek vključuje uporabo snovi, imenovane tekoči dušik, ki zamrzne prizadeta genitalna tkiva. Ko je bradavica prekrita z ledom, jo pustimo postopoma odtajati. Nekaj tednov po izvedbi postopka zamrznitve genitalnih bradavic se tkivo bradavice običajno posuši in se nato loči od telesa. Pomembno je omeniti, da se ena terapija s krioterapijo ne izkaže vedno za zadostno za zdravljenje genitalnih bradavic; oseba bo morda morala nadaljevati z dodatnimi zdravljenji.
V mnogih primerih je krioterapijo, ki je namenjeno zamrznitvi genitalnih bradavic, mogoče izvesti v samo kratkem času; zdravnik lahko z uporabo tekočega dušika zamrzne bradavico za manj kot 60 sekund hkrati. Po tem začetnem zamrzovanju zdravnik običajno dovoli, da se tkiva postopoma odmrznejo. V nekaterih primerih lahko počaka kratek čas in nato še enkrat zamrzne bradavico. Trajanje zdravljenja bradavice in število ponovitev je lahko odvisno od velikosti bradavice in njene lokacije.
Za preprečevanje bolečine med zdravljenjem s krioterapijo zdravnik običajno uporablja zdravila za omrtvičenje. To običajno pomaga pacientu, da med postopkom občuti manj nelagodja. Včasih lahko odstrani tudi odmrlo kožo na tem območju, tako da jo odreže, preden začne postopek zamrzovanja genitalnih bradavic. Nato lahko nanese tekoči dušik na genitalno bradavico z razpršilcem, koničastim pripomočkom ali celo z vatirano palčko.
Po prejemu zdravljenja za zamrznitev genitalnih bradavic mora bolnik počakati nekaj tednov, da odpade. Za doseganje rezultatov bo v nekaterih primerih morda potrebno ponoviti zdravljenje z zamrzovanjem. Poleg nadaljnjih obiskov za ponovitev zdravljenja bo morda morala oseba obiskati svojega zdravnika za nadaljnje preglede, ki naj bi ugotovili, ali je bilo zdravljenje uspešno ali ne, in da se zagotovi, da se bradavica ni vrnila.
Čeprav je postopek, ki se uporablja za zamrznitev genitalnih bradavic, lahko učinkovit, obstajajo tveganja, s katerimi se oseba sooča, ko se odloči za to terapijo. Pacient lahko na primer občuti bolečino med in po posegu. Lahko se pojavi tudi rdečina in oteklina. Pojavijo se lahko tudi mehurji in brazgotine, nekateri ljudje pa po zdravljenju razvijejo odprte rane. Oseba lahko doživi tudi razbarvanje kože kot posledica krioterapije, nekateri ljudje celo občutijo trajno bolečino.