Okrevanje anoreksije lahko zahteva drugačno pot za vsakogar, odvisno od resnosti posameznega primera. V večini primerov bo okrevanje zaradi anoreksije vključevalo procese, kot so individualna in družinska terapija, pomoč pri načrtovanju prehrane in obrokov ter spremljanje s strani zdravstvenega delavca. Za ljudi s hudo anoreksijo bo morda potreben program bolnišničnega zdravljenja, nekateri posamezniki pa bodo morda morali biti hospitalizirani za določen čas, da bodo začeli pridobivati na teži. Okrevanje zaradi anoreksije je dolgotrajen proces in mnogi ljudje tudi več let sledijo načrtu za naknadno oskrbo, tudi ko zdravnik meni, da jih je “ozdravil”.
Cilj okrevanja anoreksije je seveda pomagati posamezniku, da postane fizično zdrav, s pozitivnimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami. Poleg tega naj bi proces pomagal posamezniku z anoreksijo razviti bolj zdrave odnose s hrano, pa tudi povečati samozavest in rešiti vse osebne težave, ki bi lahko povzročile anoreksijo. Zato je terapija bistveni del okrevanja po anoreksiji, saj lahko posamezniku pomaga priti do korenin vseh osebnih težav, zaradi katerih verjame, da je izguba teže ključ do sreče.
Prvi korak pri okrevanju anoreksije na splošno vključuje obisk družinskega zdravnika, ki razpravlja o motnji hranjenja. On ali ona lahko opravi popolno medicinsko preiskavo, da ugotovi, ali so prisotne kakšne posebne zdravstvene težave, nato pa bo lahko bolnika napotil k specialistu za motnje hranjenja ali nekaj različnim posameznikom, kot sta psiholog in nutricionist, med drugim. Vsak od teh ljudi bo bolniku pomagal pri drugačnem vidiku okrevanja po anoreksije; nutricionist bo na primer pomagal individualnemu načrtovanju obrokov, ne da bi se vrnil nazaj na strog, urejen načrt.
Različne vrste terapije sestavljajo nekatere najpomembnejše vidike okrevanja anoreksije; nekateri se preprosto udeležijo individualne terapije, drugi pa skupinske ali družinske terapije. Zelo koristno je lahko tudi pridružitev podporni skupini za razpravo o motnji z drugimi ljudmi, ki so prav tako v procesu okrevanja. Terapevt bo lahko tudi ugotovil, ali v posameznikovem življenju obstajajo kakšni posebni sprožilci, zaradi katerih se lahko vrne k starim prehranjevalnim navadam, kot so obdobja stresa ali depresije, in bo lahko ponudil tehnike obvladovanja, da se temu izogne. sprožilci.