Načrtovanje radioterapije je proces odločanja, kdaj se bo izvajala radioterapija, ki je medicinski postopek, ki uporablja ionizirajoče sevanje za pomoč pri boju proti malignim celicam v telesu in kako se bo izvajala. Sevanje se lahko uporablja samo kot zdravljenje raka, vendar ga pogosteje kombiniramo z drugimi, kot so kirurgija, kemoterapija in hormonska terapija, da se doseže največji rezultat. Namen radioterapije je odpraviti ali ustaviti rast rakavih celic in lajšati bolnikove simptome. Načrtovanje radioterapije je prvi korak, ki ga naredi bolnik, ki namerava opraviti tovrstni poseg.
Prvi korak pri načrtovanju radioterapije je določitev specifičnega dela ali delov telesa, ki bodo z njim zdravljeni. Da bi natančno določili območje, ki potrebuje zdravljenje, se imenuje postopek simulacije. To vključuje uporabo CT simulatorja, ki bo opravil diagnostično kakovostne rentgenske žarke celotnega okuženega območja. Specialist bo ocenil rentgenske žarke in zožil določeno lokacijo za zdravljenje. Označeno območje kože bo nato trajno začrtano, kar bo pomagalo zagotoviti, da je pravo območje ciljano. Pred začetkom radioterapije bo kot dodaten ukrep opravljen poskusni zagon, ki zagotavlja, da je prizadeto ustrezno območje.
Pacient se bo srečal s svojim zdravnikom, da bi nadaljeval načrtovanje radioterapije. Določili bodo, koliko dni v tednu bodo izvajali radioterapijo. Običajno bodo bolniki prejemali zdravljenje pet dni v tednu, ki bo potekalo od ponedeljka do petka in omogočalo odmor ob koncu tedna. V določenih primerih se lahko to število zmanjša na dva do štiri dni v tednu. Pacient bo tudi določil, kdaj bo prejel zdravljenje z obsevanjem in običajno bo to vsak dan ob istem času, da zagotovi doslednost. Postopek bo trajal približno petindvajset minut na sejo, vendar mora pacient načrtovati, da bo v ordinaciji približno eno uro.
Med postopkom mora zdravnik tudi načrtovati radioterapijo, preden začne postopek. Najprej morajo natančno določiti, kje je ciljno območje in pod najboljšim kotom, da ga dosežejo. Zdravnik bo moral načrtovati tudi metodo, ki bo zagotovila, da pacient ostane čim bolj pri miru, da se ne poškodujejo okoliška tkiva. Pravilno odmerjanje sevanja je treba skrbno načrtovati, da je število poškodovanih zdravih celic čim manjše.