Čeprav manj pogost kot koreninski kanal, ki se izvaja na zadnjem zobu, je koreninski kanal sprednjega zoba še vedno pogost zobozdravstveni poseg. Okužba v zobni pulpi zahteva poseg, ki po zaključku skoraj vedno reši prizadeti zob za celotno življenje bolnika. Ideja o koreninskem kanalu lahko povzroči strah pred bolečino in dolgotrajno preizkušnjo, vendar je v resnici, da ti postopki pogosto niso veliko bolj neprijetni kot prejem zalivke.
Zobozdravnik začne z rentgenskim slikanjem prizadetega zoba. Ko zobozdravnik pozna postavitev notranjosti zoba, bo zunanjost zoba izolirana od preostalega dela ust z gumijastim ščitnikom. To pomaga ohranjati zob suh in higiensko, medtem ko se izvaja poseg s koreninskim kanalom sprednjega zoba.
V hrbtno površino prizadetega zoba se izvrta luknja. Ta luknja zobozdravniku omogoča dostop do koreninskega kanala, ki se očisti z vrsto majhnih pilic. Zobozdravnik vstavi pilo po celotni dolžini korenine in postrga okužene ostanke. Zobozdravnik bo občasno prenehal s piljenjem in uporabil pranje, ki je sestavljeno iz čistila, običajno razredčenega belila, da izpere zrahljane ostanke iz koreninskega kanala.
Ko je zob očiščen, se pulpa in živec zoba popolnoma odstranita. Čeprav to pomeni, da zob nima občutka, kot je občutek vročine ali mraza, odstranitev živca nima pomembnega vpliva na zdravje zoba, ko preneha rasti. Zob je napolnjen s spojino, ki ga krepi, hkrati pa preprečuje razvoj morebitne prihodnje okužbe.
Ko je koreninski kanal sprednjega zoba končan, je treba zob zapečatiti. To se običajno naredi s polnilom, čeprav je možno pritrditi krono. Sprednje zobne krone so običajno izdelane iz popolnoma keramičnih ali popolnoma porcelanskih materialov, da bi jim dali enak videz kot ostali zobje, čeprav je možno na sprednji zob postaviti kovinsko krono. Zob lahko dobi začasno zapolnitev ali krono po posegu v koreninski kanal sprednjega zoba, če zobozdravnik ugotovi, da bi bilo bolje počakati teden dni, da se zob trajno popravi.