Pri analizi ponarejanja bo izvedenec pregledal sporni dokument ali umetniško delo, da bi ugotovil, ali je pristen, in zagotovil čim več informacij v podporo odločitvi o pristnosti zadevnega predmeta. Sodni primeri lahko vključujejo analizo ponarejanja za podporo ali zanikanje zahtevkov na sodišču, ta postopek pa uporabljajo tudi umetniške galerije in dražbene hiše za preverjanje stvari, preden jih ponudijo v prodajo. Storitve strokovnjaka so lahko precej drage, še posebej, če je strokovno področje zelo skrivnostno.
Prvi korak pri analizi ponaredkov je minutni pregled predmetnega predmeta. Recenzent lahko zahteva, da se ne posreduje nobenih podatkov, da se na podlagi videnega objektivno odloči, v drugih primerih pa lahko zahteva podatke o okoliščinah, v katerih je bil predmet najden. Postopek lahko vključuje stvari, kot so kemična analiza barv, črnil, papirjev in tako naprej, poleg fizičnega pregleda in vrednotenja s slikovnimi tehnikami, kot je rentgen.
Analitik bo potreboval tudi materiale za primerjavo. V primeru vprašljivega dokumenta se lahko kot podlaga za primerjavo uporabijo preverjeni dokumenti z znanim izvorom. Pri vprašanjih ponarejanja umetnosti so lahko dragocena druga dela istega umetnika, pa tudi dela različnih umetnikov iz istega obdobja za primerjavo uporabljenih materialov. Primerjalno gradivo je lahko v nekaterih primerih koristno za kategorično razglasitev nečesa za ponaredek, na primer, če se rokopis na dveh dokumentih očitno ujema.
Analiza ponarejanja vključuje tudi upoštevanje konteksta obravnavanega predmeta. Dokument, ki naj bi bil iz leta 1820 izdelan s kemičnim svinčnikom, na primer, bo seveda vzbudil sum. Prav tako, če je dokument domnevno izdelal nekdo z omejeno izobrazbo in ima brezhibno črkovanje in slovnico ter zapleteno stavčno strukturo. Ljudje lahko iščejo kulturne in zgodovinske oznake, da bi ugotovili, ali nekaj velja; sliko, ki prikazuje nekaj, česar nekdo v določenem trenutku zgodovine ni mogel videti, na primer, bi lahko razglasili za ponaredek ali pa bi strokovnjak ugotovil, da je bila na neki točki v zgodovini spremenjena.
Po temeljiti analizi ponaredkov bo strokovnjak napisal podrobno poročilo, v katerem bo povzel rezultate in njihove posledice. Običajno je videti utežen odgovor in ne kategoričen; nekdo bo na primer rekel, da se dokument “najverjetneje” zdi pristen, namesto da bi preprosto trdil, da se zdi pristen. To je zasnovano tako, da omogoči nekaj prostora za napake v primeru prihodnjih odkritij, ki bi lahko različno osvetlile izvor predmeta.