Vizualni spomin je proces priklica informacij, ki jih je oseba videla. Ta vrsta spomina se pogosto šteje za drugačno od drugih vrst spomina, kot je zmožnost priklica dejstev ali glasbenih del. Različni ljudje imajo različne stopnje sposobnosti za to vrsto spomina in verjame se, da je to vrsto spomina mogoče izboljšati s prakso. Mnogi ljudje verjamejo, da je ta vrsta spomina pomembna za učenje in da so pomanjkljivosti vidnega spomina lahko povezane s specifičnimi motnjami učenja, kot je disleksija. S kulturnega vidika je vizualni spomin problematičen, ker se ljudje nagibajo k temu, da ga obravnavajo kot nezmotljivega, vendar je bilo dokazano, da se ljudje vizualnih informacij ne spomnijo vedno objektivno.
Postopek priklica vizualnih informacij ni tako preprost, kot mnogi verjamejo. Na vizualni spomin lahko na primer vplivajo starost, alkohol ali pomanjkanje spanja. Ko človekovi možgani sprejmejo vizualne informacije, se te ne shranijo kot ena sama slika ali niz slik. Informacije o tem, kaj vidijo možgani, so shranjene, vendar se lahko nekatera področja lažje prikličejo in nekatere informacije lahko spremenijo. Poleg tega so spomini, ki niso zgolj vizualni, lahko bolj živi ali jih je lažje priklicati, spomini, ki niso primarno vizualni, pa imajo lahko še vedno slikovne komponente.
Obstaja veliko teorij o tem, kako so vizualne informacije shranjene v možganih. Na splošno vse teorije pojasnjujejo dejstvo, da si bodo različni ljudje prizora zapomnili na različne načine, odvisno od tega, kateri vidiki slike so pritegnili njihovo pozornost. Zanimiv vidik te vrste spomina je, da so ljudje pogosto sposobni predstavljati druge vizualne položaje za predmete, ki so jih videli samo iz enega kota.
V večini primerov so spomini na vizualne značilnosti delni. Oseba se lahko spomni splošnega prizora in posebnih značilnosti tega prizora, vendar se verjetno ne bo mogel popolnoma spomniti vseh vizualnih podrobnosti. Ljudje s popolnim vizualnim spominom so redki, vendar obstajajo. Popoln spomin te vrste je znan kot fotografski ali eidetični spomin. Ti ljudje pogosto trpijo zaradi določenih duševnih motenj ali pa jih lahko prepoznamo kot pametne osebe.
Mnogi verjamejo, da je vidni spomin mogoče izboljšati. Vaje običajno vključujejo rekonstrukcijo tega, kar je bilo na sliki, po spominu, bodisi z risbo ali opisom. Te vaje ne le izboljšajo spomin, ampak tudi izboljšajo pozornost do detajlov. Ne glede na to, ali se spomin dramatično izboljša ali ne, se na splošno domneva, da ta vrsta vadbe pozitivno vpliva na možgane.