Glasbena vizualizacija je elektronska generacija oblik in podob, ki temeljijo na glasbi, ki omogoča poslušalcem glasbe, da »vidijo« pesmi, ki jih poslušajo. Glavno orodje za ustvarjanje oblik in slik z vizualizacijo glasbe je računalniška programska oprema, ki je zasnovana za zajemanje podatkov iz glasbene zvočne datoteke. Na primer, zbira informacije o frekvencah in nivojih glasnosti, ki jih je mogoče številčno predstaviti. Računalniška programska oprema nato podatke prevede v določen odtenek na vnaprej določenem barvnem spektru. Podatkom tudi dodeli prostorsko točko z uporabo osi X in Y.
Ker računalniški program prejema neprekinjene podatke iz zvočne datoteke, v realnem času definira nove barve in prostorske dodelitve. To »animira« glasbo, zaradi česar se oblike in slike spreminjajo v sinhronizaciji z zvokom. Glasbene vizualizacije so na splošno precej zapletene, ker glasba ni le en nabor podatkov. Na kateri koli točki je na primer lahko prisotnih več frekvenc in amplitud, program pa se mora ukvarjati s čim več, glede na omejitve programske kode programerja.
Glavna značilnost vizualizacije glasbe je, da so vizualizacije edinstvene za vsako glasbeno skladbo, ki se izvaja v tandemu s programsko opremo za vizualizacijo. Vizualizacije se od dela do dela razlikujejo, ker podatki, ki jih programska oprema zajame, niso nikoli enaki od pesmi do pesmi. Posledično je del intrige vizualizacije glasbe dejstvo, da uporabniki programske opreme, ki imajo morda na stotine ali celo tisoče zvočnih datotek za uporabo, vizualizacije dojemajo kot vznemirljive in vedno sveže.
Širše gledano lahko vizualizacija glasbe vključuje tudi nadzor svetlobe prek računalniških programov, ki zajemajo glasbene zvočne informacije. To deluje na enakih osnovnih načelih kot običajna vizualizacija glasbe, le da namesto da bi podatke dodelila tistemu, kar predstavlja nenehno razvijajoč se graf, jih dodeli določenim svetlobnim vezjem in napeljavi. Oseba, ki uporablja to vrsto vizualizacije glasbe, mora običajno programu zagotoviti osnovne informacije o sistemu osvetlitve, na katerega se računalnik poveže. To je priljubljena oblika vizualizacije glasbe na koncertih in podobnih oddajah.
Najpogosteje ljudje, ki želijo osebno vizualizacijo glasbe, uporabljajo programe za vizualizacijo na namiznih in prenosnih ter računalniških sistemih. Napredek v tehnologiji pomeni, da se lahko programi izvajajo tudi na mobilnih napravah, kot so mobilni telefoni. Poleg tega proizvajalci včasih vključijo samostojne aplikacije za vizualizacijo v naprave, kot so televizorji, tako da lahko potrošniki vizualizirajo glasbo iz oddaj, ki jih gledajo, ali z glasbenih postaj.