VIX, ki ga je leta 1993 ustvarila Chicago Board Options Exchange (CBOE), je indeks volatilnosti. Meri tržno pričakovanje kratkoročne nestanovitnosti, kar se odraža v cenah opcij delniškega indeksa S&P 500.
Implicitna volatilnost je ocena, za koliko se bo cena vrednostnega papirja verjetno premaknila v določenem časovnem obdobju. VIX je zgrajen z uporabo Black-Scholesovega modela oblikovanja cen opcij za izračun implicitne nestanovitnosti za številne opcije delniškega indeksa. Ti so združeni, da ustvarijo splošno merilo tržnih pričakovanj glede kratkoročne nestanovitnosti. Indeks je bil prvotno oblikovan z uporabo indeksa S&P 100, vendar je CBOE leta 2004 prešel na S&P 500, da bi zajel širši segment celotnega trga. Za zagotovitev kontinuitete se starejši izračun še naprej objavlja pod imenom VXO.
Black-Scholesov model predvideva, da se tržna gibanja lahko izrazijo kot normalno porazdeljena verjetnostna funkcija, bolj znana kot zvonova krivulja. Vizualno je VIX merilo višine in širine krivulje; nizka številka pomeni visoko konico, medtem ko visoka pomeni kratko, široko obliko. Matematično je izražen kot letni odstotek. VIX 15 na primer pomeni, da trg pričakuje 15-odstotno spremembo cene v naslednjem letu.
Profesionalni trgovci z opcijami se pogosto odločijo izraziti VIX in druge implicitne nestanovitnosti kot dnevni odstotek. Ker nenehno prilagajajo svoje pozicije glede na tržne razmere, je zanje največje tveganje, ko so trgi zaprti in prilagoditev ni mogoče izvesti. VIX, izračunan kot dnevni odstotek, zagotavlja oceno, koliko bi se trg lahko spremenil med zaprtjem in ponovnim odprtjem. Dnevni rezultat je mogoče približati tako, da letno število delimo s 16.
O VIX-u je nastalo veliko tržnega znanja. Včasih ga imenujejo »merilnik strahu vlagateljev«, ker se nagiba k strmu rasti, ko so trgi pod stresom. Pomembno pa je omeniti, da indeks ne meri sentimenta, meri le implicitno nestanovitnost. Ker na implicitno nestanovitnost najbolj vplivajo spremembe dejanske nestanovitnosti, njeno naraščanje v obdobjih tržnega stresa ni posledica razpoloženja vlagateljev, temveč povečanja dejanske volatilnosti.