“Vitez v bleščečem oklepu” je idiomatski angleški izraz, ki opisuje junaškega reševalca. Izraz ima svoje korenine v romantičnih upodobitvah viteštva v srednjem veku, zlasti v zgodbah in pesmih v zvezi z legendarnim britanskim junakom kraljem Arthurjem. Zdi se, da je ta izraz nastal v poznem 18. stoletju, če ne že prej, čeprav je njegov figurativni pomen postal pogostejši v 19. stoletju. Enako pogosta je tako v britanski kot ameriški angleščini, čeprav je britanski črkovanje »oklep« »oklep«.
Prva zabeležena različica fraze se pojavi v satirični pesmi angleškega pesnika Henryja Pyea iz leta 1790. Pyejeva pesem vsebuje stavek »vitez, oblečen v bleščeči oklep«. Čeprav je to morda izvor fraze, je na tej točki preprosto opis idealizirane dobe viteštva in ne fraza. Pyejeva pesem pa se je opirala na romantične asociacije, zaradi katerih bi bil rek priljubljen.
Izraz “vitez” izhaja iz “cnicht”, staroangleške besede, ki je prvotno pomenila nič drugega kot mladenič. V srednjem veku pa je postal angleški ekvivalent francoskemu »chevalier«, izrazu, ki je prav tako prvotno pomenil le jezdeca, vendar je postal bolj zapleten družbeni pomen. “Vitez” je označeval družbeni razred, pa tudi vrline viteštva. Viteštvo je bil kodeks vedenja, po katerem naj bi vitezi izkazovali pogum, vljudnost, pobožnost, velikodušnost in druge vrline. Srednjeveška literatura je viteze predstavljala ne le kot bojevnike, ampak tudi kot junaške zagovornike nedolžnih in vzore kreposti, podoba, ki je doživela preporod v romantični umetnosti in književnosti 19. stoletja.
Za izrazom se skriva romantična zasnova viteštva. Oseba, ki je opisana kot »vitez v sijočih oklepih«, je označena kot junaški reševalec. To je lahko tudi v majhnih zadevah. Osebo, ki v ključnem trenutku prinese kolegu skodelico kave, bi lahko opisali kot »viteza v bleščečem oklepu«. Primerjava izraža hvaležnost na nekoliko pretiran način, s komedijo za ublažitev manjše družbene nerodnosti.
“Vitez v sijočem oklepu” se pogosto uporablja kot negativna primerjava. Številni sodobni govorci vidijo podobo viteškega junaka kot umazan stereotip, nerealno merilo za zapletenost resničnega življenja. »Morda nisem vitez v sijočih oklepih …« je pogosta oblika negativne primerjave.