Višnja, včasih imenovana češnja za pito ali torto, je majhno, sadno drevo, ki izvira iz Evrope in Azije. Majhne, temno rdeče do črne češnje, ki jih proizvede drevo, so kisle in se uporabljajo predvsem za kuhanje. Višnja zraste do višine približno 13-30 čevljev (4-10 metrov) in ima veje veje, češnje pa se razvijejo na krajših pecljih.
Višnje so že leta 300 pred našim štetjem gojili stari Grki. Priljubljeni so bili tudi med Perzijci in Rimljani, ki so sadje prinesli v Britanijo pred 1. stoletjem pred našim štetjem. Višnja je še danes priljubljena po vsem svetu, predvsem pa v Iranu.
Pridelovanje češenj je bilo popularizirano v Veliki Britaniji v začetku 16. stoletja. Do leta 1640 je bilo poimenovanih več kot dvajset različnih sort višnje. Do druge svetovne vojne je bilo v Angliji znanih več kot petdeset različnih sort. V sodobnem času se le malo teh goji v komercialne namene.
Drevesa višnje potrebujejo bogato, dobro odcedno, vlažno zemljo, da uspeva. Ima tudi večjo potrebo po vodi in dušiku kot njegov bratranec, češnja. Čeprav je večina sort češenj prevelikih za vrt na dvorišču, so v zadnjem času na voljo tudi manjše pritlikave sorte. Te vrtu prijazne sorte zahtevajo redno vzdrževanje, vključno z zaščito cvetov, mulčenjem, pletjem in gnojenjem spomladi.
Mnogi vrtnarji imajo raje višnjo, ker ni nagnjena k škodljivcem in boleznim, kot je češnja. Bolj je dovzetna za izgubo plodov zaradi ptic, zato je treba sadje v poletnih mesecih zaščititi z mrežo. Obiranje zrelega sadja je sestavljeno iz rezanja češenj z drevesa, namesto da bi jih vlečeli s peclja. Češnje so občutljive in ta praksa zmanjša tveganje poškodb.
Uživanje svežih višenj je običajna praksa na Bližnjem vzhodu. Vendar pa so v drugih delih Evrope, pa tudi v ZDA in Kanadi, češnje preveč kisle za večino okusov. Najpogosteje se uporabljajo pri kuhanju juh in jedi iz svinjine. Pri kuhanju s sladkorjem je njihova naravna kislost uravnotežena, v ospredje pa sta okus in aroma. Iz višnje ali višnjevega sirupa se pripravlja veliko različnih likerjev, konzerv, pijač in sladic.
Višnje vsebujejo manj kalorij kot sladke sorte zaradi manjše vsebnosti sladkorja. Bogati so z vitaminom C, ogljikovimi hidrati in vodo. Višnje vsebujejo tudi sledove vlaknin, beljakovin, vitamina A, niacina, kalcija, riboflavina, fosforja, kalija, železa ter vitaminov B1 in B2.