Viskozna sklopka je del, ki ga najdemo v pogonu vozila s pogonom na vsa kolesa. Čeprav je »pogon na vsa kolesa« izraz, ki se uporablja precej ohlapno, je tehnično gledano vozilo s pogonom na vsa kolesa tisto, ki v normalnih pogojih deluje z dvokolesnim pogonom, vendar samodejno preklopi na štirikolesni pogon, če prednji kolesi začnejo zdrsniti. . Viskozna sklopka je v bistvu del, ki zadnjim kolesom pove, kdaj naj se zaženejo.
Viskozna sklopka temelji na načelih hermetične posode. Viskozna sklopka je v bistvu cilinder z gredjo ali osjo, ki štrli iz obeh koncev. V notranjosti so plošče, pritrjene na vsako gred, tako da se vrtijo ena ob drugi. Ena os in sklop plošč se obračata pravočasno s sprednjimi kolesi, druga os in sklop plošč pa se vrtita v skladu z zadnjimi kolesi.
Resnično iznajdljiva lastnost viskozne sklopke je tekočina v njej, kar omogoča, da sklopka opravi svoje delo in po potrebi preklopi na štirikolesni pogon. Ko je trenje majhno, ta tekočina teče zelo enostavno; ko pa se trenje poveča, se tekočina strdi in ustvari upor namesto mazanja. Ko se trenje znova zmanjša, se tekočina vrne v svoje redkejše stanje.
Ne pozabite, da viskozna sklopka vsebuje dve plošči, od katerih je vsaka pritrjena na gred: ena, ki se vrti s sprednjimi kolesi, in ena, ki se vrti z zadnjimi kolesi. Dokler se plošče vrtijo z enako hitrostjo, tekočina ostane redka, avto pa ostane v pogonu na prednja kolesa. Toda v trenutku, ko začnejo sprednja kolesa drseti, se povezana gred – in s tem tudi plošča, ki je nanjo pritrjena znotraj viskosklopke – začne vrteti veliko hitreje kot druga, kar povzroča trenje. V trenutku se tekočina zgosti, zaradi česar prva plošča – tista, ki je povezana s sprednjimi kolesi – skupaj s seboj vleče drugo – tisto, ki je povezana z zadnjimi kolesi. Ob plošči se vrti tudi os, ki gre ven na zadnja kolesa. Na ta način viskozna sklopka omogoča prenos moči iz motorja na zadnja kolesa, pa tudi na sprednja kolesa, kadar koli zdrsnejo sprednja kolesa.