Violinski koncert je skladba, napisana za solo violino, ki jo spremlja instrumentalni ansambel, običajno poln orkester. Nekateri koncerti so zasnovani tudi za dve ali tri glavne violine, drugi pa za manjšo komorno zasedbo štirih ali petih godalnih inštrumentov. Ta vrsta skladbe se pogosto šteje za osnovo klasične glasbe, številni koncerti pa so dobro znani med violinisti različnih stopenj. Izvajanje violinskega koncerta se pogosto obravnava kot priložnost za izkušenega violinista, da pokaže tako tehnično spretnost kot čustveno interpretacijo glasbe.
Začetki violinskega koncerta segajo v baročno obdobje od 1600-ih do sredine 1700-ih. Klasični skladatelji tega obdobja so naredili vrsto razširitev obsega in kompleksnosti glasbenih zapisov in tehnik igranja, en primer je struktura koncerta. Najstarejši violinski koncerti so bili napisani v treh delih, znanih kot stavki, od katerih ima vsak svojo značilno melodijo, harmonijo in razpoloženje. Kasneje so bili koncerti razširjeni na štiri stavke in vključevali improvizacijski del, znan kot kadenca. Solo violinske kadence lahko izkušen violinist razvije na licu mesta med nastopom ali pa jih vnaprej zapiše v notni zapis.
Baročni skladatelji, ki so razvili zgodnje violinske koncerte, so imeli tudi cilje ustvariti novo vrsto glasbe, ki je bila zgolj instrumentalna in ločena od kantate, prej prevladujoče oblike glasbe, ki je vključevala pevce in orkestrske glasbenike. Naraščajoča priljubljenost violine kot solo inštrumenta je tudi utrla pot tem skladateljem, da eksperimentirajo s pisanjem not za samo ta inštrument namesto za skupino vokalistov. Beseda “koncert” je bila prvotno namenjena označevanju preprostega glasbenega dela brez vokalne sekcije, vendar se je violinski koncert kmalu razvil v zapleteno skladbo, ki naj bi predstavljal violinista in ne vokalista kot središče glasbenega nastopa.
Znamenito glasbeno delo, ki prikazuje kompleksnost in umetniško virtuoznost koncerta, je Mendelssohnov violinski koncert v e-molu. Ta skladatelj je prepoznal, da je zvok violine najbližji človeškemu pevskemu glasu, in je ta koncert napisal zato, da bi ta inštrument čim bolj predstavil. Skladba slovi po svojih zapletenih melodijah, ki se igrajo predvsem na struni E violine, in je še vedno pogosta izbira za obvladovanje tako študentov glasbe kot profesionalcev.