Proizvodnja vina, ki se je začela pred tisočletji v Iranu, približno 6000 let pred našim štetjem, je bila predhodnica tistega, kar je danes znano kot vinska industrija. Industrija je nastala, ko je povpraševanje po vinu raslo in se širilo. Rast vinske industrije je pripomoglo tudi dejstvo, da se vino ne uživa le v užitek, ampak tudi kot del verskih storitev in obredov.
Medtem ko je vinska industrija dobičkonosna, je navsezadnje panoga, ki jo nadzorujejo vreme in naravne sile. Ko je vreme v vinorodnih regijah ugodno, se priljubljene sorte neovirano pridelujejo. Vendar pa bo ob slabem vremenu okus vina, ki bo pridelano, močno prizadet, kar bo vplivalo na vinsko industrijo.
Prvotno so v Evropi prevladovali vinogradi. Ti vinogradi so obstajali že več generacij in so veljali za svete. Vino, pridelano kjerkoli, vendar v teh izbranih vinogradih, je bilo nezadovoljno. Zdaj vinska industrija cveti, raste in se širi po vsem svetu. Priljubljena vina prihajajo iz krajev, vključno z Avstralijo, Čilom in Združenimi državami, če naštejemo le nekaj.
Vina, vsaj tista evropske dediščine, so večinoma razvrščena glede na regijo izvora. Tista vina, ki ne prihajajo iz Evrope, niso razvrščena po regiji, temveč po kombinaciji grozdja, ki se uporablja za njihovo izdelavo. Tako je lažje razumeti, katere vrste arom bodo prisotne v času degustacije.
Poleg tega so vina razvrščena po kakovosti. Namizno vino na primer velja za najnižjo kakovost vina. Ni peneče vino in ima 14 vol. Nasprotno pa so bolj cenjena vina znana kot kakovostna vina. Ta vina imajo široko paleto vsebnosti alkohola.
Vinska industrija je tista, ki zdaj vključuje številne regije, kjer je bila nekoč omejena na Evropo. Vina, ki se proizvajajo in prodajajo v panogi, segajo od najcenejših, ki jih najdemo v škatli ali z navojnim pokrovom, pa vse do globoko dragih. Ne glede na to, katero vrsto vina je izbrano, kljub njeni ceni ali klasifikaciji ali standardom vinske industrije, je to izključno osebna izbira.