Lilasto cepljiva voščena kapica je goba, ki izvira iz gozdov Avstralije in Nove Zelandije. Kot je mogoče sklepati iz imena, je ta gliva znana po vijoličnem odtenku in po izrazito razcepljenem pokrovčku, ki ima tudi voskasto teksturo. Zaradi svoje briljantne barve je goba priljubljena tema za fotografe na območjih, kjer raste, in jo je enostavno prepoznati, zaradi česar je dobra začetna gliva za ljudi, ki se šele začenjajo učiti prepoznavati gobe.
Nenazadnje zaradi svoje barve so vijoličasto cepljivo voščeno kapico skoraj zagotovo poznali staroselci Nove Zelandije in Avstralije že dolgo pred prihodom Evropejcev, a kot je to običajno pri rastlinah in živalih, ki izvirajo iz kolonialnih regij, so Evropejci zaslužni za njeno »odkritje«. Ker ima privilegij poimenovanja na splošno tisti, ki odkrije organizem, je evropski biolog Karoly Kalchbrenner poimenoval to gobo, potem ko jo je opisal v poznih 1800-ih.
Ta goba, uradno znana kot Humidcutis lewelliniae, spada v družino voščenih klobukov. Tako kot drugi člani te družine ima teksturo, ki je rahlo voskasta na otip, in kot pove že ime rodu, je koža zelo vlažna, kar lahko prispeva k občutku voska. Voščeni pokrovčki pogosto pustijo na koži voskaste ostanke, ki se lahko zdijo čudni ali neprijetni, odvisno od občutkov glede voska.
Več značilnosti, ki presegajo barvo, razlikujejo vijoličasto voščeno kapico. Ta gliva je škrga, pri čemer so škrge proste, ne pa pritrjene, značilni razpoki v klobuku pa se razvijejo vzdolž črte škrg pod njim. Pokrovček je oblikovan kot dežnik, steblo, znano tudi kot pecelj, pa je gladko. Odtis spor je bel, goba pa ni videti, da bi bila užitna.
Ta gliva ima raje vlažna okolja, najdemo pa jo tako v zmernih kot v tropskih regijah Nove Zelandije in Avstralije. Največ je na območjih z debelimi plastmi listne plesni, gobe pa pogosto rastejo v majhnih grozdih. Rastejo tudi na peščenih tleh.