Videorelejni sistem je telefonski sistem, v katerem se kamere uporabljajo, da tolmaču znakovnega jezika omogočijo pogovor med naglušnim in nekom, ki ne zna znakovnega jezika. Tolmač bo pogosto govoril za obe strani, uporabljal znakovni jezik za komunikacijo z naglušno osebo in govoril z drugo osebo. Obstajajo sistemi video releja, v katerih sta obe osebi v isti sobi, vendar je pravi rele prek telefonske linije med ločenima strankama. Vizualna narava te komunikacije pomeni, da je za izvedbo pogovora potreben videofon ali računalnik s spletno kamero.
Precej preprosta stvar, videorelejni sistem vključuje tri osebe: naglušno osebo, slušno osebo in tolmača. Za začetek pogovora bo ena oseba komunicirala s tolmačem, ki bo nato informacije posredoval tretji osebi z uporabo znakovnega ali govornega jezika, kot je primerno. Po tem se bo odzvala tretja oseba in tolmač bo ta odgovor posredoval prvi osebi. Večina večjih telefonskih podjetij ponuja ta sistem od leta 2012, čeprav lahko nekatera zaračunajo dodatno pristojbino, ker so potrebna povečana sredstva. Tolmači, ki se uporabljajo za to storitev, običajno delajo sami ali s podjetjem, ločeno od dveh komunikacijskih strank.
Podoben videorelejnemu sistemu je sistem video daljinskega tolmačenja (VRI). To deluje v bistvu na enak način z dvema strankama, ki komunicirata, in tolmačem, ki olajša pogovor. Glavna razlika je v tem, da sta obe stranki v isti sobi, tako da pogovor ne poteka po telefonski liniji. Namesto tega se običajno uporablja internetna povezava. Zaradi tega lahko sistemi VRI zahtevajo različne stroške, večina telefonskih podjetij pa te storitve ne ponuja, ker ne vključuje telefonske linije.
Strojna oprema, potrebna za uspešen video rele, ni zelo zapletena, zaradi česar je večina ljudi enostavna za nastavitev. Ta sistem potrebuje video, če naj tolmač in oseba z okvaro sluha učinkovito uporabljata znakovni jezik drug z drugim. To najpogosteje prihaja iz videofona ali računalnika z glasovnim prenosom prek internetnega protokola (VoIP), ki ima spletno kamero. Tolmači morajo imeti tudi možnost preklapljanja med obema stranema, kar zahteva uporabo vsaj dveh telefonskih sistemov ali podobne strojne opreme.