Video grafična kartica je računalniška strojna naprava. Imenuje se tudi računalniška grafična kartica ali video adapter, video grafična kartica upravlja številne grafične naloge računalnika. V najbolj osnovnem stanju video grafična kartica sprejema podatke iz računalniške centralne procesne enote (CPU) in jih pretvori v slike, ki jih nato prek kabla monitorja posreduje na računalniški monitor. Računalniški CPE je zagotovo sposoben upodabljati grafiko, vendar video grafična kartica razbremeni del obremenitve in zagotavlja boljše grafične slike in predvajanje videa za današnje programske aplikacije in igre visoke ločljivosti.
Odvisno od računalnika in matične plošče je lahko računalniška grafična kartica integrirana ali pa je lahko ločena kartica. Večina nizkocenovnih računalnikov in prenosnih računalnikov je opremljenih z vgrajeno grafično kartico za prihranek prostora ali zagotavljanje le osnovnih zmogljivosti upodabljanja videa. Računalniki višjega cenovnega razreda imajo ločeno, odstranljivo grafično kartico, povezano z režo na matični plošči, glavnim »možganom« računalnika, ki povezuje vse dele računalnika. Za ločene video grafične kartice je potrebna združljiva matična plošča z režo za grafično kartico.
Tehnologija video grafične kartice se je spremenila in postaja vse bolj izpopolnjena, saj se je povečalo povpraševanje po hitrejši in jasnejši grafiki. Starejši računalniki imajo lahko vrsto rež za medsebojno povezovanje perifernih komponent (PCI), ki sprejemajo različne kartice PCI za modeme, zvočno video kartico in zdaj zastarelo grafično kartico. Tehnologija Accelerated Graphics Port (AGP) je hitrejša, vendar jo zasenči še hitrejša kartica PCI Express, ki omogoča živahne igre visoke ločljivosti in predvajanje videoposnetkov. Ekstremni grafični pospešek za zelo vrhunsko igranje iger uporablja motor grafične procesne enote (GPU), ki zagotavlja realistične slike in predvajanje v realnem času.
Video grafična kartica potrebuje posebno programsko opremo, ki omogoča kartici, da posreduje podatke, ki jih prejme in pošlje v računalniški operacijski sistem. Ta programska oprema, imenovana grafični gonilnik, je običajno vgrajena v procesor grafične kartice. Dodatne programske aplikacije, nameščene v računalnik, lahko izboljšajo zmogljivost in uporabniku računalnika omogočijo prilagajanje nastavitev za vrhunsko izvedbo.