Kaj je vezniška zmota?

Zmota vezništva je vrsta verjetnostne zmote, pri kateri ljudje, ko jim ponudijo izbiro med enim dogodkom in tem dogodkom ter drugim dogodkom, bolj verjetno izberejo drugo možnost kot bolj verjetno. Z drugimi besedami, nekateri ljudje, zastavljeni z vprašanjem »Kaj se bo bolj verjetno zgodilo: pes, ki teče čez ulico, ali pes, ki teče čez ulico in laja na mačko«, izberejo drugo možnost. Zmota veznika se pojavi, ker ljudje pogosto ne menijo, da mora biti veznik resničen, vsak njegov del mora biti resničen in ker so možnosti z večjo količino nekako bolj privlačne.

Osnovni koncept za zmoto veznika je način, na katerega ljudje gledajo na dve podobni možnosti. V tem primeru sta možnosti dve vrsti dogodkov ali situacij, v katerih je eden del drugega. Primer, kako lahko pride do te zmote, bi bila naslednja izjava: »Človek se zbudi vsak dan ob šestih zjutraj. Ko se zbudi, je bolj verjetno, da bo spil kavo ali da bo spil kavo in si nato umil zobe?« Pri odgovoru na to vprašanje so ljudje pogosto nagnjeni k izbiri bolj zapletenega odgovora in zagrešijo zmoto v zvezi.

Ključ do prepoznavanja zmote veznika je v razumevanju in znanju, kako jo prepoznati. Statistično gledano je treba veznik obravnavati kot dva ločena dela, kot sta »človek, ki pije kavo« in »moški, ki si umiva zobe«. To pomeni, da ima druga možnost dva elementa, ki morata biti oba resnična, da je verjetnejša od druge možnosti, ki ima samo en element, ki mora biti resničen. Ker druga možnost v konjunkcijski zmoti vsebuje prvo, je prva možnost lažje resnična, saj se ne zanaša na drugi možni element.

To pomeni, da je preprostejša možnost verjetnejša zaradi same narave argumenta. Tudi ljudje, ki se zavedajo statistične realnosti za zmoto veznika, lahko zlahka zapadejo vanjo, ker se zdi, da je po naravi bolj privlačna. Iz nekega razloga se zdi, da imajo ljudje raje možnost, ki je bolj zapletena ali se zdi bolj razvita, in se odločijo, da je bolj verjetna ali verjetna situacija. Zato mora nekdo razumeti in znati prepoznati zmoto veznika, da se ji izogne, saj matematično ali statistično ozadje morda ne zadošča.