Vezniški prislov je prehodna beseda, ki se uporablja za združevanje dveh samostojnih členov. Obstaja veliko vezniških prislovov, pomen dveh neodvisnih stavkov in njun odnos med seboj pa pomaga določiti, kateri vezniški prislov se lahko uporabi. Vezniški prislov, tako kot večina prislovov, se lahko pojavi v različnih delih stavka, vendar ločila za združitev dveh samostojnih členov ostajajo enaka.
Neodvisni stavki lahko pogosto delujejo kot stavke, ker imajo subjekt in glagol ter izražajo popolno idejo. Primeri vezniških prislovov vključujejo besede »zato«, »posledično«, »vendar«, »kljub temu« in »poleg tega«. Te besede omogočajo piscu ali govorcu prehod iz ene ideje v drugo, hkrati pa vzpostavlja odnos med obema idejama.
Uporaba pravilnega vezniškega prislova je odvisna od razmerja dveh stavkov ali idej, ki se izražata. »Zato« in »posledično« običajno pomenita nekaj takega kot »kot rezultat prejšnjega«. Na primer: »Maryann ima močan strah pred modrimi krožniki; zato noče večerjati zunaj, ne da bi njeni prijatelji najprej ocenili barvo jedilnice v restavraciji.« Besedo “posledično” bi lahko nadomestili z besedo “zato” v tem stavku.
Ko se uporabljata kot vezni prislov, “vendar” in “kljub temu” običajno izražata kontrast v idejah. Na primer: »Maryannine fobije pogosto preizkušajo potrpežljivost njenih prijateljev; vendar ima srečo, da ima zveste prijatelje, ki jih ne moti njena ekscentričnost.« V tem stavku bi lahko uporabili tako »vendar« kot »kljub«, čeprav se konotacija ali čustvene asociacije vsake besede nekoliko razlikujejo. Beseda »vendar« zveni bolj neškodljivo in sredinsko, medtem ko »kljub temu« izraža kanček razdraženosti.
Beseda “poleg tega” se uporablja za zagotavljanje dodatnih informacij. »Maryannin strah pred modrimi krožniki ni velik problem v njenem vsakdanjem življenju; poleg tega je njena odpor do bež skodelic za kavo res problematična, še posebej, ker dela v lokalni restavraciji. V tem stavku je mogoče besedo “poleg tega” nadomestiti z “vseeno” ali “kakovostno”.
Slovnična pravila narekujejo, da je treba za povezavo dveh neodvisnih stavkov vedno uporabiti podpičje, vejica pa ne bo zadostovala. Naslednji stavek je napačno ločen: »Maryanne se je odločila za delo v restavraciji, da bi se soočila s svojo fobijo, a kljub temu še vedno trepeta, ko stranki nalije skodelico kave.« Podpičje in ne vejice je treba postaviti za besedo »čelno«. To velja tudi takrat, ko se vezni prislov pojavi v drugem delu stavka: »Maryanne se je odločila za delo v restavraciji, da bi se soočila s svojo fobijo; kljub temu še vedno trepeta, ko stranki nalije skodelico kave.«