Vezaj ali “-” se uporablja za ločevanje zlogov pri prelomih vrstic stavkov ali za ločevanje besed, zlasti tistih, ki se uporabljajo v besednih zvezah, imenovanih sestavljeni modifikatorji. Pred pojavom obdelave besedil so pisci z ravnimi desnimi robovi običajno uporabljali vezaj za delitev daljših besed na koncu vsake vrstice besedila. Leta 2011 je to simbol, ki se običajno uporablja za dodajanje predpon in končnic ali za ločevanje besed, ki se skupaj uporabljajo kot spreminjajoči se pridevniki, kot pri »piscih z dolgimi besedami«.
Slovar je uporaben pri določanju, katere besede ali besedne zveze imajo vezaj in katere ne. Na primer, »pred zoro« in »poslefekt« sta dovolj uveljavljena, da simbola ne potrebujeta, čeprav jih predpone in pripone na splošno uporabljajo, kot pri »bivša žena« in »izvoljeni predsednik«. Besedi, kot sta “proti lovu” in “slabo obveščeni”, imata koristi od organizacijske vloge vezaja.
Vezaj je običajno boljši, če je beseda, ki ni prva v besedni zvezi, napisana z veliko začetnico, na primer v »antisemitski« ali če je primerjava zmedena ali težko berljiva brez nje, na primer pri »co-op« ali »anti- priseljevanje.” Včasih je iz besed z istimi črkami mogoče sklepati na več pomenov. To je še en primer, ko je vezaj potreben. Če oseba »odstopi«, to pomeni nekaj povsem drugega, kot če »ponovno podpiše«. Tudi, če se besede pojavijo ob prelomih vrstic, so običajno razdeljene na koncu naglasnega zloga, čeprav se pravila glede tega razlikujejo.
Vezaj je najpogosteje viden v sodobnih besedilih, ko sta dve besedi uporabljeni kot ena ideja za opis samostalnika ali zaimka. “Modro-sivo nebo” ali “pogosto neprimeren akademik” povezujeta dve ali več besed kot en pridevnik. Izjeme pa obstajajo. Slogovni vodnik Associated Pressa na primer poziva pisce, naj se uprejo uporabi vezaja za besedami, ki se končajo na »-ly«, kot pri »absurdno zamudnem študentu«. Tudi, ko je sestavljen modifikator za samostalnikom, simbol ni potreben, na primer v »Teme knjige so bile dobro znane«.
Običajno se uporabljajo tudi druge uporabe vezaja, na primer pri zapisovanju starosti, na primer »7-letnik« ali pri zapisovanju velikih številk, na primer »deveinosemdeset«. Nekateri prislovi in celo nekaj samostalnikov vsebujejo vezaje, na primer “on-the-fly” ali “zet”. Vezaji se uporabljajo tudi, ko je črka združena z besedo, kot sta »majica« in »S-krivulja«. Spet bo uporaba slovarja ponazorila izjeme, ki se nagibajo k odstranitvi simbola po določeni količini sprejete uporabe, če odstranitev ne povzroči »neupravičene« zmede.