Ekvilibriocepcija ali občutek za ravnotežje je občutek, s katerim živali in ljudje prejemajo informacije o svojem zunanjem ali notranjem okolju. Pri človeku občutek za ravnotežje večinoma vzdržuje vestibularni sistem, senzorični sistem, ki zaznava pospeševanje ali spremembe v gibanju. Osnovna funkcija tega sistema je preprečiti, da bi ljudje padli med hojo ali pri miru.
Pomemben sestavni del vestibularnega sistema je labirint notranjega ušesa, kjer je ravnotežje določeno z nivoji tekočine, ki se imenuje endolimfa. V notranjem ušesu sta dve komponenti tega sistema: otoliti in sistem polkrožnih kanalov. Otoliti označujejo linearni pospešek, polkrožni kanalski sistem pa rotacijsko gibanje. Na podlagi vnosa teh komponent vestibularni sistem vzdržuje ravnotežje s pošiljanjem signalov mišicam, ki držijo telo pokonci, in mišicam, ki nadzorujejo gibanje oči.
Pomen slušnega sistema v večjem vestibularnem sistemu je razviden iz dejstva, da lahko slušne težave, kot so okužbe notranjega ušesa, povzročijo težave z ravnotežjem. Druge komponente vestibularnega sistema vključujejo vid, roke in prste ter stiskalnice na podplatih – vse to zagotavlja povratno informacijo vestibularnemu sistemu glede prostorske orientacije, posturalnih položajev in prisotnosti vodoravnih ali poševnih površin med drugi. Poleg tega je trigeminalni živec, ki leži vzdolž površine obraza in oči ter deluje tako, da prenaša občutke od obraza do možganov, del vestibularnega sistema.
Motnje vestibularnega sistema običajno povzročijo omotico in slabost. Nekateri pogosti vzroki za motnje ravnotežja so okužbe notranjega ušesa, hudi prehladi in nekatera zdravila ali zdravstvena stanja. Hitri in nenadni gibi, ki se lahko pojavijo med določenimi aktivnostmi, kot je vožnja na vrteči, lahko povzročijo tudi začasno vrtoglavico. Tudi alkohol lahko povzroči vrtoglavico zaradi sprememb, ki nastanejo v viskoznosti krvi in endolimfe v labirintu notranjega ušesa ob uživanju alkohola.
Drugi vzroki za vestibularno disfunkcijo vključujejo motnje notranjega ušesa, ki povzročajo otekanje in draženje, kot sta vestibularni nevritis in labirintitis. Poleg tega odmaknjeni kristali, ki zaznavajo gibanje v otolitih, povzročijo nenaden pojav omotice, povezane s spremembami položaja glave, kar je znano kot benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica (BPPV). Resne zdravstvene motnje, kot so poškodbe možganskega debla in možganski tumorji, lahko povzročijo tudi vrtoglavico in druge povezane simptome.