“Vesoljsko preperevanje” se nanaša na rahlo erozijo, ki jo na nezaščitenih planetih, lunah in asteroidih povzročijo sončni veter, kozmični žarki, mikrometeoriti in večji meteorji. Vesoljsko preperevanje vpliva na fizične in optične lastnosti površin planetarnih teles, zato je razumevanje njegovih posebnosti pomembno za interpretacijo podatkov, zaznanih na daljavo, kot so fotografije zunanjih lun sončnega sistema iz vesoljske sonde.
Prva prepoznana oblika preperevanja v vesolju je aglutinacija – drobni koščki materiala, ki jih drobni mikrometeoriti uparijo in se razpršijo po površini. Material, prekrit z aglutinacijo, se človeškemu očesu zdi črn zaradi prisotnosti nanofaznega železa. Aglutinacija je pogosta, na primer na luninih tleh, kjer predstavlja kar 60 do 70 % zrelih luninih tal. Aglutinacija in vesoljsko preperevanje sta delno odgovorna za temen videz lunarne marije. Ker je povprečen mikrometeorit majhen (le nekaj deset nanometrov v premeru), preperevanje poteka na majhnih površinskih ravneh in šele v zadnjih nekaj desetletjih smo imeli mikroskope, ki so dovolj zmogljivi, da bi raziskali posebnosti njegove strukture.
Druga oblika vesoljskega preperevanja, ki se pojavlja, delno na Luni, kjer so jo preučevali, je povezana s sončnim vetrom. V milijardah let je sončni veter, ki je udaril na soncu obrnjeno površino Lune, odložil svetlobne elemente, zlasti helij-3, ki ga obravnavajo kot vir energije za jedrsko fuzijo druge generacije. Helij-3 zahteva več energije za taljenje kot goriva prve generacije jedrske fuzije, kot je devterij, vendar sprosti tudi več energije. Samo 20 ton helija-3 bi lahko napajalo energetske potrebe Združenih držav, če bomo uspešno razvili fuzijski reaktor, ki lahko iz helija-3 pridobi več energije, kot je potrebno za njegovo zlitje.
Ruska in kitajska vlada obravnavata helij-3 na Luni, ki ga povzroča vesoljsko vreme, kot gospodarski vir. Kitajska vlada je navedla helij-3 kot glavni razlog za poskus dosega Lune, rusko energetsko podjetje pa je postavilo cilj rudarjenja helija-3 na Luni do leta 2020.