Verižno bančništvo je situacija, v kateri tri ali več bank, ki so neodvisno najete, nadzoruje majhna skupina ljudi. Mehanizmi, ki se uporabljajo za vzpostavitev te vrste dogovora, običajno vključujejo zagotovitev dovolj zalog med posamezniki, da bi imeli kontrolni delež v vsaki od vključenih bančnih družb. Dogovor je mogoče upravljati tudi z vzpostavitvijo medsebojno povezanih direktoratov ali upravnih odborov, ki učinkovito ustvarjajo mrežo med bankami brez potrebe po kakšni vrsti centralnega holdinga.
Koncept verižnega bančništva se od skupinskega bančništva razlikuje po tem, da subjekti, vključeni v dogovor o verižni banki, ostanejo avtonomni in niso v lasti enega samega holdinga. Nasprotno pa model skupinskega bančništva od holdinga zahteva, da ima v lasti vse vpletene banke, kar dejansko ustvarja dežnik, pod katerim vse banke delujejo. Verižno bančništvo se razlikuje tudi od bančništva v podružnicah, kjer so vse lokalne podružnice banke v lasti ene same bančne institucije.
V preteklih letih je verižno bančništvo vlagateljem nudilo številne prednosti. Strategija je omogočila stalne donosnosti več bank, ki so delovale v isti skupnosti, brez strahu pred veliko konkurenco drugih bank na tem območju. Mrežni pristop je vlagateljem omogočil, da so uporabili svoj kumulativni vpliv za ohranjanje podobnih bančnih storitev in njihovih provizij od enega podjetja do drugega, s čimer so zagotovili, da so donosi ostali dosledni. Proces verižnega bančništva je vlagateljem omogočil tudi ustvarjanje mreže, kjer je vsaka banka v verigi služila različnim delom trga znotraj območja. Na primer, ena banka se lahko osredotoči na poslovne račune, medtem ko je druga specializirana za osebne račune, tretja banka v verigi pa zagotavlja storitve, povezane z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev.
Sčasoma je pristop verižnega bančništva v številnih državah postal manj priljubljen. To je posledica sprememb v bančni zakonodaji na mnogih mestih, ki so pomagale na novo opredeliti proces meddržavnega in mednarodnega bančništva. Ta redefinicija je omogočila nekaterim bankam, ki so bile nekoč nekoliko omejene pri tem, kaj so lahko ponudile strankam, da lahko ponudijo širši nabor storitev. Z bolj liberalizirano bančno zakonodajo v številnih jurisdikcijah je zdaj mogoče prednosti, ki jih ponuja model verižnega bančništva, uresničiti z drugimi pristopi, včasih z večjo stopnjo učinkovitosti in brez potrebe po vzpostavitvi tovrstne mreže vlagateljev.